Vlada RS je 17. 8. 2023, na svoji 64. seji, potrdila predlog 2. spremembe Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (SN SKP) za Slovenijo, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). MKGP je predlog 2. spremembe SN SKP za Slovenijo posredovalo Evropski komisiji v formalno obravnavo dne 18. 8. 2023. Evropska Komisija je 29. 9. 2023 odobrila predlog 2. spremembe SN SKP za Slovenijo. Izvedbeni sklep in odobrena verzija SN SKP sta dostopna na strani Skupna kmetijska politika 2023-2027.
Predlog 2. spremembe Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo (posredovan Evropski komisiji v formalno obravnavo dne 18. 8. 2023).
Predlog 2. spremembe Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo (posredovan v medresorsko usklajevanje dne 28. 7. 2023).
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na Evropsko komisijo v formalno presojo predložilo dopolnjen predlog Strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 za Slovenijo (SN 2023–2027), ki ga je Vlada Republike Slovenije potrdila na seji 28. 9. 2022. Dne, 14. 10. 2022, je bila izvedena spletna predstavitev. Predstavljeni SN 2023–2027 je Evropska komisija potrdila 28. 10. 2022.
Predstavitev (PPT)
V primerjavi z različico, predstavljeno na dogodku 14. 10. 2022, so v objavljeni predstavitvi zaradi tehničnih popravkov spremembe na diapozitivih št. 21, 129, 144, 195.
Skupni video je preko spodnjih povezav na voljo tudi po posameznih sklopih in opremljen s podnapisi za ranljive skupine.
Pozdravni nagovor in uvodni del
Definicije in pogojenost
Neposredna plačila
Sektorske intervencije
Intervencije II. stebra SKP – razvoj podeželja, površinske in okojske intervencije, mladi kmetje, sodelovanje, prenos znanja
Izvedbene uredbe
Razprava
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je izvedlo javno razpravo celovitega predloga strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Javna razprava predloga strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, ki naslavlja potrebe kmetijstva, gozdarstva, živilskopredelovalne dejavnosti, okolja in družbe, je trajala od 4. novembra 2021 do 25. novembra 2021. Javno razgrnitev v okviru celovite presoje vplivov na okolje, tako tudi okoljskega poročila, MKGP še namerava izvesti. Okoljsko poročilo je v pripravi.
Odziv MKGP na pripombe iz javne razprave strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, ki je potekala od 4. do 25. novembra 2021
V okviru javne razprave je bil 16. 11. 2021 izveden javni spletni dogodek.
Predstavitev, 16. 11. 2021 (PPT)
Video posnetek dogodka, 16. 11. 2021
Odziv MKGP na pripombe iz javne razprave strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027, ki je potekala od 2. julija do 15. avgusta 2021
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je 2. 7. 2021 objavilo predlog posameznih vsebin Strateškega načrta SKP 2023–2027, ki je vsebovalo analizo stanja, opredeljene potrebe, intervencije, finančni razrez, zneske na enoto ter kazalnike učinka. Z objavo predloga posameznih vsebin Strateškega načrta SKP 2023–2027 se je začenja javna razprava, ki je trajala do 15. 8. 2021.
Povezava do Strateškega načrta SKP (objavljeno 2. 7. 2021)
V okviru javne razprave je MKGP organiziral več javnih posvetovanj, na katere so bili vabljeni vsi zainteresirani. Termini in lokacije javnih posvetovanj:
14. 7. 2021: Celje (Kongresni center Celje, Dečkova cesta 1, 3000 Celje); hkrati neposredni prenos preko spleta
16. 7. 2021: Postojna (Kulturni dom Postojna, Gregorčičev drevored 2a, 6230 Postojna)
19. 7. 2021: Moravske Toplice (Terme Vivat, Ulica ob igrišču 3, 9226 Moravske Toplice); hkrati neposredni prenos preko spleta
20. 7. 2021: Novo mesto (GRM Novo mesto, Sevno 13, 8000 Novo mesto)
21. 7. 2021: Cerklje na Gorenjskem (Kulturni dom Ignacija Borštnika, Trg Davorina Jenka 12, 4207 Cerklje na Gorenjskem)
22. 7. 2021: Ljubljana (Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva ulica 101, 1000 Ljubljana)
27. 7. 2021: Pivola (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 10, 2311 Hoče)
3. 8. 2021: Bukovica (Kulturni dom Bukovica, Bukovica 43, 5293 Volčja Draga (Občina Renče – Vogrsko)
11. 8. 2021: Slovenj Gradec (Kulturni dom Slovenj Gradec, Francetova cesta 5, 2380 Slovenj Gradec)
Javnih posvetovanj se je skupaj udeležilo 370 udeležencev.
Izvedene so bile tudi posebne predstavitve SN 2023-2027, in sicer predstavitev za imenovane predstavnike delovnih skupin (Ljubljana, 9. 7.), predstavitev za kmetijske svetovalce (13. 7., preko spleta) in predstavitev za Sindikat kmetov Slovenije (Ljubljana, 29. 7.).
Med najbolj izpostavljenimi vsebinami v okviru javnih posvetovanj so bile: prenos sredstev iz I. v II. steber, vavčersko svetovanje, dobrobit živali, velike zveri, sredstva za krave dojilje, mladi kmetje, kapica in degresija na območjih z omejenimi dejavniki (OMD), shema za okolje in podnebje (SOPO, kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila (KOPOP), ekološko kmetijstvo, integrirana pridelava, urejanje hudournikov, kot tudi neustrezna merila za naložbe, pobuda za združevanje intervencij ter posamezne intervencije kot na primer Traviščni habitati.
Zainteresirani posamezniki in institucije so lahko podali pripombe in predloge na predlog SN 2023-2027 tudi preko spletnega obrazca na spletni strani skp.si oziroma na elektronski naslov sn.mkgp@gov.si. V času javne razprave je prispelo več kot 90 pisnih pripomb, pobud oz. vprašanj različnih deležnikov in zainteresirane javnosti. Med prejetimi pisnimi pripombami, vprašanji in pobudami so bile največkrat izpostavljene vsebine pristopa LEADER/CLLD, ekoregije, OMD, prenos sredstev iz I. stebra v II. steber ter pomen samooskrbe. Nekaj pisnih pripomb se je navezovalo tudi na mlade kmete, podporo ohranitvenemu in biodinamičnemu kmetijstvu, komasacije in agromelioracije, gozdarstvo ter ekološko kmetijstvo, pa tudi na Naturo 2000, SOPO in KOPOP, krajinske značilnosti, vavčersko svetovanje ter druge vsebine. Deležniki, ki so podali pisne prispevke, so bili kmetijska gospodarstva, organizacije in institucije vezane na kmetijstvo, varstvo narave/okolja ter tudi občine, lokalne akcijske skupine (LAS-i), podjetja in drugi.
V sredo, 25. 8. 2021, so bile na sejmu AGRA 2021 predstavljene ključne pripombe in predlogi, ki so bili posredovani v času javne razprave ter podan prvi odziv nanje.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v maju po vrsti sektorskih delavnic organiziralo še štiri delavnice z imenovanimi predstavniki treh ožjih delovnih skupin in ene širše delovne skupine za pripravo predlogov in dokumentov Skupne kmetijske politike. Udeleženci so podali številne komentarje na predstavljena izhodišča MKGP za intervencije Strateškega načrta SKP 2023-2027. Preberi več …
Trajanje javne razprave: od 11. novembra 2020 do 2. decembra 2020
Rezultati javne razprave: Analiza javne razprave o analizi stanja, analizi SWOT in potrebah Strateškega načrta skupne kmetijske politike za naslednjo programsko obdobje (objavljeno 23. 12. 2020)
Ciljna skupina
Javna razprava je bila namenjena vsej zainteresirani javnosti, kar vključuje kmete, gozdarje, kmetijske svetovalce, organizatorje usposabljanj, javne organe, strokovno izobraževalne ustanove, raziskovalce, podjetja, nevladne organizacije, prebivalce podeželja ter posameznike, ki bi radi izrazili svoje mnenje.
Namen javne razprave
Strateški načrt SKP predstavlja osnovni programski dokument razvoja kmetijstva, živilstva, gozdarstva in podeželja v naslednjem programskem obdobju. V njegovo pripravo je zato pomembno vključiti čim širši krog strokovne in zainteresirane javnosti. Analiza SWOT temelji na celovitem, splošnem opisu trenutnega stanja v Republiki Sloveniji, na skupnih kazalnikih stanja ter drugih najnovejših kvantitativnih in kvalitativnih informacijah, kot so študije, vrednotenja, sektorske analize ter izkušnje iz preteklosti. Na podlagi analize SWOT in ocene potreb MKGP pripravlja intervencijsko strategijo, v kateri so poleg intervencij, določene tudi kvantificirane ciljne vrednosti in mejniki za doseganje specifičnih ciljev.
Namen javne razprave je bil pridobiti informacije, ki bodo usmerjale nadaljnje delo na Strateškem načrtu SKP, predvsem preko prioritizacije potreb in predlogov ukrepov oziroma intervencij, ki te potrebe naslavljajo.
Ob tem bi radi opozorili, da objavljeni dokumenti predstavljajo osnutek analize stanja, analize SWOT ter opredelitev potreb za Strateški načrt SKP. Gre za delovni dokument, ki je podlaga za razpravo in nadaljnje delo pri pripravi Strateškega načrta SKP. Vsebine, se lahko tekom nadaljnjega dela spremenijo in prilagodijo.
Osnutki analize stanja, analize SWOT ter opredelitev potreb za Strateški načrt SKP po specifičnih ciljih:
Splošne značilnosti Slovenije in slovenskega kmetijstva
Specifični cilj 1: Podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti po vsej uniji za povečanje prehranske varnosti
Specifični cilj 2: Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji
Specifični cilj 3: Izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi
Specifični cilj 4: Prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji
Specifični cilj 5: Spodbujanje trajnostnega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak
Specifični cilj 6: Prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti
Specifični cilj 7: Privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih
Specifični cilj 8: Spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom
Specifični cilj 9: Izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe po hrani in zdravju, vključno z zdravo hrano, ter dobrobiti živali
Sistem prenosa znanj in inovacij v kmetijstvu (AKIS)
Potrebe po specifičnih ciljih
Več:
Skupna kmetijska politika po 2020
Deležniki projekta SHERPA, ki je sofinanciran iz programa Obzorje 2020, so v dogovoru z Evropsko komisijo zaključili z razpravo in pripravili sklepno verzijo skupnih stališč pod naslovom »Vizija razvoja slovenskega podeželja«.
Cilj razprave je bilo ugotoviti stanje, opraviti analizo o dejavnikih razvoja, ugotoviti priložnosti, šibkosti, priložnosti in tveganja v povezavi s podeželjem, predvsem pa oblikovati perspektivo, kako ga razumeti in kakšno podeželje želimo.
»Gre za uravnotežen pristop, ki bo poskušal graditi na trajnosti, na kakovosti življenja prebivalcev, sinergiji med gospodarstvom in naravnimi viri. Zato potrebujemo skladen pristop vseh politik in jasno razumevanje vloge in pomena podeželja za Slovenijo. Če bomo uspeli to sporočilo prenesti v javnost in obenem krepiti dialog med vsemi deležniki, med vladno sfero, civilno družbo in raziskovalci, smo naredili majhen, a pomemben korak naprej,« je zapisal prof. dr. Emil Erjavec, koordinator stičišča.
Naj služi kot most za nadaljnjo razpravo in pomaga iskati novo vlogo podeželja v slovenski družbi.
Stališče večdeležniškega stičišča: Dolgoročna vizija za podeželska območja
Magistrski študenti Ekonomike naravnih virov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so izvedli spletni seminar (webinar) z razpravo. Predstavili so svojo vizijo Strateškega načrta za Skupno kmetijsko politiko po letu 2020, ki so ga v obliki projekta izvedli na fakulteti. Predstavitev je njihov avtonomni in izvirni prispevek k aktualnem strateškem načrtovanju kmetijske politike v Sloveniji. Njihova vizija prinaša celo vrsto novih pogledov in svežih idej o prihodnji kmetijski politiki v Sloveniji predvsem v smislu bolj uravnotežene trajnostne usmerjenosti politike in kot prvi izpostavljajo potrebo po večji socialni naravnanosti politike. Predstavitev bosta moderirali Andreja Beci in prof. dr. Emil Erjavec.
Peti Slovenski podeželski parlament je zasedal 8. in 9. oktobra 2019 v Halozah v Majšperku. Glavna tema razprav je bila Skupna kmetijska politika (SKP) po letu 2020, ki pomembno sooblikuje slovensko podeželje. Nahajamo se v pomembnem obdobju sooblikovanja tako evropske kot slovenske kmetijske politike. Slovenski podeželski parlament pa je odlična platforma za vključitev vseh zainteresiranih v aktualno razpravo. Ob udeležbi priznanih gostov in strokovnjakov so udeleženci tako lahko razpravljali o izzivih kmetijstva in podeželja.
1. dan: torek, 8. 10. 2019
Prvi dan popoldan so potekale razprave v devetih delovnih skupinah, ki so zasedale razpršeno po slikovitih Halozah. Udeleženci so lahko iskali rešitve za izzive novega programskega obdobja 2021-2027. Zvečer so se udeleženci zbrali v Kulturnem poslovnem centru Majšperk, kjer je potekala slovesna razglasitev slovenskega predstavnika za Evropsko nagrado za razvoj podeželja 2020 in inovativnega novega pristopnika za leto 2018 (v okviru projekta NEWBIE).
DELAVNICE:
Nosilec | |
1. Podpora vzdržnim dohodkom kmetij | Biotehniška fakulteta (dr. Luka Juvančič) |
2. Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti | Fakulteta za družbene vede (dr. Marko Lovec) |
3. Verige vrednosti | GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (Nina Barbara Križnik) in Zadružna zveza Slovenije (mag. Anita Jakuš) |
4. Podnebne spremembe in učinkovito upravljanje naravnih virov | Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (dr. Martina Bavec) in Zavod za gozdove Slovenije (mag. Andrej Breznikar) |
5. Biotska raznovrstnost | Kmetijski inštitut Slovenije (mag. Tomaž Cunder) |
6. Mladi in novi kmetje | Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo (dr. Irma Potočnik Slavič, Sara Uhan) |
7. Socialna vključenost, lokalni razvoj na podeželskih območjih (pristop LEADER/CLLD) in lokalna ekonomija (v angleščini!) | Društvo za razvoj slovenskega podeželja (Aleš Zidar, Goran Šoster) |
8. Kakovost hrane, zdravja in dobrobit živali | Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (Gabrijela Salobir) |
9. Prenos znanja, inovacij in digitalizacija v kmetijstvu | Društvo za marketing Slovenije (Tanja Kavran), Sindikat kmetov Slovenije (Jernej Redek), Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (dr. Miran Lakota) |
2. dan: sreda, 9. 10. 2019
Drugi dan dopoldan je potekalo poročanje zaključkov in ugotovitev po delavnicah v obliki panelne razprave z uglednimi gosti. Možnost razprave so imeli tudi vsi udeleženci, ki niso mogli biti prisotni na posamezni delavnici. Dogodek se je zaključil s priporočili 5. podeželskega parlamenta.
Dogodek je bil organiziran na pobudo Društva za razvoj slovenskega podeželja, partnerji Mreže za podeželje, v sodelovanjem z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Gostitelja dogodka sta bila Občina Majšperk in Lokalna akcijska skupina Haloze.
GRADIVA z dogodka:
Delavnica št. 1. Podpora vzdržnim dohodkom kmetij
Uvod v delavnico
Uvod v delavnico (prezentacija)
Poročilo in zaključki z delavnice (PPT)
Delavnica št. 2. Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti
Uvod v delavnico
Uvod v delavnico (prezentacija)
Poročilo in zaključki z delavnice (PPT)
Delavnica št. 3. Verige vrednosti
Uvod v delavnico
Uvod v delavnico (prezentacija)
Poročilo in zaključki z delavnice (PPT)
Delavnica št. 4. Podnebne spremembe in učinkovito upravljanje naravnih virov
Uvod v delavnico
Uvod v delavnico – Bavec (prezentacija)
Uvod v delavnico – Breznikar (prezentacija)
Poročilo in zaključki z delavnice (PPT)
Delavnica št. 5. Biotska raznovrstnost
Uvod v delavnico
Uvod v delavnico (prezentacija)
Poročilo in zaključki z delavnice (PPT)
Delavnica št. 6. Mladi in novi kmetje
Uvod v delavnico
Uvod v delavnico (prezentacija)
Poročilo in zaključki z delavnice (PPT)
Delavnica št. 7. Socialna vključenost, lokalni razvoj na podeželskih območjih (pristop LEADER/CLLD) in lokalna ekonomija
Uvod v delavnico
Uvod v delavnico (prezentacija)
Poročilo in zaključki z delavnice (PPT)
Delavnica št. 8. Kakovost hrane, zdravja in dobrobit živali
Uvod v delavnico
Uvod v delavnico (prezentacija)
Poročilo in zaključki z delavnice (PPT)
Delavnica št. 9. Prenos znanja, inovacij in digitalizacija v kmetijstvu
Uvod v delavnico
Uvod v delavnico (prezentacija)
Poročilo in zaključki z delavnice (PPT)
V sodelovanju s strokovnjaki, partnerji in Evropsko komisijo je MKGP pripravilo analizo stanja, SWOT analizo in opredelilo potrebe za vse specifične cilje na področju kmetijstva, predelovalne industrije, gozdarstva in razvoja podeželja. Analiza SWOT temelji na celovitem, splošnem opisu trenutnega stanja v Republiki Sloveniji, na skupnih kazalnikih stanja, ki jih je določila Evropska komisija, ter drugih najnovejših kvantitativnih in kvalitativnih informacijah, kot so študije, vrednotenja, sektorske analize ter izkušnje iz preteklosti. Pripravljeni dokumenti predstavljajo osnutek analize stanja, analize SWOT ter opredelitev potreb za Strateški načrt SKP. Gre za delovni dokument, ki je podlaga za razpravo in nadaljnje delo pri pripravi Strateškega načrta SKP. Vsebine se lahko tekom nadaljnjega dela spremenijo in prilagodijo. Na podlagi analize SWOT in ocene potreb MKGP pripravlja intervencijsko strategijo, v kateri so poleg intervencij, določene tudi kvantificirane ciljne vrednosti in mejniki za doseganje specifičnih ciljev. Osnutek Strateškega načrta SKP bo predvidoma pripravljen do konca leta 2020. Vsebinsko usmeritev in podlago za pripravo Strateškega načrta SKP predstavlja Resolucija o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«.
Obvestilo glede obdelave osebnih podatkov.