Finančni instrumenti v kmetijstvu so odgovor na potrebe kmetovalcev po dostopnejših povratnih oblikah financiranja projektov in naložb v rast in razvoj.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v letu 2023 skupaj z Javnim skladom Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja (Slovenski regionalno razvojni sklad) kot izvajalcem finančnih instrumentov prvič vzpostavlja finančne instrumente v kmetijstvu, ki bodo na voljo mladim kmetom in majhnim kmetijam za naložbe in projekte, za katere na trgu ne dobijo dovolj virov financiranja.
MKGP s finančnimi instrumenti blaži tržno vrzel pri ciljnih skupinah mladi kmeti in majhne kmetije, ki na trgu najtežje dobijo potrebna finančna (povratna) sredstva za finančno in tehnično izvedljive naložbe/projekte, pa tudi za financiranje obratnih sredstev. Iz raziskav, ki so bile opravljene na nivoju EU (kot je Raziskava o potrebah po financiranju v kmetijskem in živilskopredelovalnem sektorju v Sloveniji) namreč izhaja, da predstavlja dostop do finančnih virov za kmetijske proizvajalce v Sloveniji večji problem kot kjerkoli drugje v EU-24. Finančna vrzel v kmetijstvu je ocenjena na 952 milijonov evrov, kar se nanaša predvsem na dostop do dolgoročnega financiranja. Največ težav pri dostopu do financ imajo majhna kmetijska gospodarstva, pri njih znaša ocenjena finančna vrzel v višini 860,3 milijonov evrov.
V obdobju 2023–2027 bo MKGP namenil 20 milijonov evrov nacionalnih sredstev za mikroposojila in portfeljske garancije s subvencijo obrestne mere in kapitalskim znižanjem za razvojna posojila. Pri tem je pomembno, da se bodo te povratne oblike financiranja lahko kombinirale tudi z nepovratnimi sredstvi, v skladu s pravili državnih pomoči.
Finančni instrumenti (FI) omogočajo dodatno podporo, usmerjeno h končnim prejemnikom, z možnim večjim finančnim učinkom, kot ga imajo nepovratna sredstva zaradi sposobnosti, da privlačijo dodatna sredstva iz javnega ali zasebnega sektorja in tako večkratno povečajo učinke nacionalnih prispevkov (na primer vsak investiran evro iz sredstev MKGP v FI povečuje sredstva, ki so na voljo končnim prejemnikom). Tako tudi na področju razvoja kmetijstva vstopamo na financiranje z obveznostjo vračila in ne le financiranja z nepovratnimi sredstvi (subvencije). To pomeni, da bo možno vsak evro razpisati večkrat, saj se bodo sredstva zaradi njihove povratne narave vračala in bodo ponovno na voljo za nove naložbe/projekte. Z vložkom 20 milijonov evrov sredstev MKGP v finančne instrumente bo Slovenski regionalno razvojni sklad v obdobju 2023–2027 razpisal več kot 36 milijonov mikroposojil in razvojnih posojil z ugodnejšimi pogoji.
FI bodo izboljšali dostop do finančnih virov za mlade kmete in majhne kmetije ter bodo dopolnjujoči sredstvom iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP) 2023–2027. S tem bodo poleg ostalih ukrepov kmetijske politike, ki spodbujajo generacijsko prenovo, tudi FI prispevali k spodbuditvi mlade generacije za nadaljevanje tradicije kmetovanja na družinskih kmetijah in generacije prenosnikov, ki predaja kmetije svojim naslednikom, k hitrejšemu prenosu kmetij.
Prednosti, ki jih lahko pričakuje kmetijsko gospodarstvo od finančnih instrumentov, so:
- manjše zahteve po zavarovanju posojila s premoženjem v primerjavi z zahtevami poslovnih bank (zaradi portfeljske garancije);
- nižja fiksna obrestna mera, ki je zahtevana pri razvojnem posojilu (v primerjavi s posojilom, ki nima koristi od garancije in subvencije obrestne mere) oziroma ničelna obrestna mera v primeru mikroposojil;
- stroški garancije pod tržnimi pogoji;
- možnost odloga (moratorija), ki je daljše od tistega, ki ga običajno določi trg finančnih institucij;
- daljša ročnost posojila;
- hitrejši dostop do finančnih sredstev, tudi za tiste, ki jih pod tržnimi pogoji ne bi mogli pridobiti;
- možnosti kombiniranja z nepovratnimi sredstvi iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo v skladu s pravili državnih pomoči;
- možnost hitrejšega odplačila posojila ob doseganju vnaprej določenih merljivih trajnostnih ciljev iz podprtih naložb zaradi kapitalskega znižanja (pretvorbe dela posojila v nepovratna sredstva);
- prilagodljivost pri odplačilu mikroposojila ali razvojnega posojila glede na posebnosti pri kmetijski proizvodnji (sezonskost proizvodnje oziroma prodaje, nenačrtovani izpadi dohodka, spreminjanje cen in podobno);
- brez stroškov odobritve in vodenja posojila.
Namen finančnih instrumentov je podpora pri:
- izboljšanju likvidnosti oziroma tekočega poslovanja kmetijskih gospodarstev,
- doseganju večje tržne usmerjenosti in prisotnosti na trgu,
- izboljšanju konkurenčnosti oziroma zvišanju dodane vrednosti kmetijskih proizvodov,
- razvoju kmetijskih gospodarstev v povezavi s prehodom v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno kmetijstvo;
- olajšanje začetnega obdobja kmetovanja po prevzemu kmetijskega gospodarstva in lažjega financiranja razvoja kmetijskih gospodarstev mladih kmetov;
- ustvarjanje novih delovnih mest na kmetijskih gospodarstvih mladih kmetov.
Vlada RS je na 117. dopisni seji dne 27. 7. 2023 dala soglasje h Ključnim elementom finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023-2027, ki urejajo:
- pripravo in sklenitev neposredne pogodbe in sporazuma o financiranju med MKGP ter Slovenskim regionalno razvojnim skladom kot predvidenim upravljavcem FI za izvajanje finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027,
- usmeritve za oblikovanje finančnih produktov ter
- način izvajanja finančnih instrumentov po zaključku obdobja upravičenosti (tj. po 31. 12. 2027) v skladu z ugotovljenimi tržnimi razmerami in potrebami po finančnih instrumentih v kmetijstvu oziroma v skladu s finančno vrzeljo.
