Skupna kmetijska politika 2023-2027

KAJ PRINAŠA STRATEŠKI NAČRT SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE 2023–2027

 

Strateški načrt za obdobje 2023–2027 (v nadaljevanju: SN 2023–2027) vsebuje ključne strateške usmeritve za izvajanje Skupne kmetijske politike (v nadaljevanju: SKP) v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS) in podaja nabor ukrepov (intervencij) za njihovo uspešno in učinkovito izvajanje. Prvič je v enotnem dokumentu opredeljena celotna SKP, tako I. steber, ki obsega neposredna plačila in sektorske ukrepe, kot tudi II. steber, ki obsega politiko razvoja podeželja. Skupna strateška obravnava obeh stebrov prinaša novo dimenzijo in pozitivno vpliva na zagotavljanje sinergij in dopolnjevanja med intervencijami, s tem pa prinaša tudi večje učinke obeh stebrov pri uresničevanju zastavljenih ciljev celotne SKP. In prav velik poudarek na doseganju ciljev ter preverjanju rezultatov in uspešnosti, predstavlja vodilo nove SKP.

Reforma SKP za obdobje 2023–2027 temelji na treh splošnih ciljih in devetih specifičnih ciljih, ki so podkrepljeni s horizontalnim ciljem spodbujanja prenosa znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih.

Cilji skupne kmetijske politike 2023-2027

Uspešno uresničevanje ciljev SKP sicer predstavlja velik izziv, vendar verjamemo, da ga bomo s predlaganim SN 2023–2027 uspešno opravili in zagotavljali varno in kakovostno hrano, varovali naravne vire in se ustrezno odzivali na podnebne spremembe ter ohranjali vitalno podeželje.

SN 2023–2027 zagotavlja pogoje za odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane, predvsem preko ohranjanja proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč ter zagotavljanja primernega in stabilnega dohodka kmetijskih gospodarstev, tudi na OMD območjih in v sektorjih v težavah, preko zagotavljanja varne in kakovostne hrane, krepitve agroživilskih verig in izboljšanja položaja kmeta v verigi, spodbujanjem pridelave hrane z višjo dodano vrednostjo ter generacijske pomladitve.

Bolj kot kdarkoli doslej je SN 2023–2027 usmerjen v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Celotna okoljska arhitektura, z okrepljeno pogojenostjo kot osnovo, shemo za podnebje in okolje ter zelo ciljno naravnanimi kmetijsko okoljsko podnebnimi ukrepi, ekološkim kmetovanjem in okoljskimi naložbami, je okoljsko veliko bolj ambiciozna. Zelo pomembno in v SN 2023–2027 zelo poudarjeno je tudi zagotavljanje višjih standardov dobrobiti živali. Prvič uvajamo tudi plačila NATURA 2000.

Pomemben cilj SN 2023–2027 je tudi dvig kakovosti življenja in krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju s čimer želimo ohranjati vitalno podeželje in podeželsko gospodarstvo s spodbujanjem zaposlovanja v kmetijstvu ter agroživilskem sektorju in drugih povezanih sektorjih. Poleg kmetijskih dejavnosti bomo na teh območjih razvijali tudi dopolnilne dejavnosti, vključno z biogospodarstvom, ki pomembno pripomorejo k dvigu in stabilnosti dohodka kmetijskih gospodarstev. Nadaljevali bomo tudi tudi s podporo večji socialni vključenosti prebivalcev in lokalnemu razvoju podeželskih območij, medtem ko se bodo podpore za razvoj infrastrukture na podeželju, predvsem širokopasovnega interneta, zagotovile v okviru kohezijske politike.

Z znanjem, inovacijami in vlaganji bomo podprli zeleno in digitalno transformacijo v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju ter prehod v podnebno nevtralno družbo in gospodarstvo.

Pri pripravi SN 2023–2027 smo izhajali iz trenutnega stanja ter trendov in v največji možni meri upoštevali naravne in strukturne danosti slovenskega podeželja ter dejanske potrebe kmetijstva, živilstva, gozdarstva, podeželja, potrošnika in širše družbe. Upoštevali smo relevantne evropske in nacionalne dokumente, ki se nanašajo na področje, ki ga pokriva SN 2023–2027. Ključna strateška evropska usmeritev prihodnje SKP temelji na ciljih Zelenega dogovora v okviru Strategije od vil do vilic, Strategije za biotsko raznovrstnost ter leta 2021 objavljeno Dolgoročno vizijo za podeželska območja. Na operativni ravni so za doseganje teh ciljev pomembna predvsem priporočila Evropske komisije (v nadaljevanju: EK) za strateški načrt za Slovenijo, na podlagi katerih bo EK presojala SN 2023–2027. Resolucija »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« je strateška podlaga za enovit SN 2023–2027, upoštevali smo tudi številne druge strateške dokumente, predvsem s področja varovanja okolja in podnebnih sprememb. V tem kontekstu je pomembna tudi julija 2021 sprejeta nova strategija EU za gozdove.


V SN 2023–2027 bo RS morala nasloviti vsa priporočila Evropske komisije:

Spodbujanje pametnega, odpornega in raznolikega kmetijskega sektorja, ki zagotavlja prehransko varnost

  • Zmanjševanje neugodne strukture kmetij z močno krepitvijo sodelovanja med proizvajalci in organizacijami proizvajalcev, povečanjem tržne usmerjenosti proizvodnje in podporo primarnemu sektorju pri zajetju večjega deleža dodane vrednosti v vrednostni verigi s povečanjem raznolikosti proizvodov na proizvode z večjo dodano vrednostjo, kot so ekološki proizvodi.
  • Izboljševanje sposobnosti preživetja kmetij z izboljšanjem ciljne usmerjenosti in porazdelitve neposrednih plačil, zlasti s posebnim upoštevanjem malih kmetij in delno samooskrbnih kmetij (na primer z uporabo dopolnilne prerazporeditvene dohodkovne podpore za trajnostnost in zmanjšanje plačil) ter območij z naravnimi ali drugimi specifičnimi omejitvami, ter z napredkom v procesu notranje konvergence. Upoštevati je treba tudi druge načine za ohranitev bistvene kmetijske dejavnosti, da se ohranijo naravne značilnosti.
  • Odpravljanje velike finančne vrzeli, ugotovljene za kmetijstvo in v manjši meri za agroživilski sektor, z ustreznimi instrumenti, vključno z naložbami v zmogljivosti za predelavo kmetijskih proizvodov, ter podpiranje odpornosti kmetijstva z izboljšanjem stabilnosti kmetijskih dohodkov, prizadetih zaradi pogostih in hudih ekstremnih vremenskih dogodkov ter izpostavljenosti kmetijske proizvodnje nestanovitnim cenam kmetijskih proizvodov, z razvojem ustreznih orodij za upravljanje tveganj.

Krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju ciljev Unije, povezanih z okoljem in podnebjem

  • Izboljševanje stanja biotske raznovrstnosti zavarovanih habitatov in vrst, tudi divjih opraševalcev, s spodbujanjem ustreznega upravljanja kmetijskih površin, s podporo praksam upravljanja, katerih namen je vzdrževati ali obnoviti ugodno stanje ohranjenosti habitatov in vrst ter povečati kmetijske površine z visokoraznovrstnimi značilnostmi krajine, s čimer se prispeva k cilju zelenega dogovora EU glede minimalne površine z visokoraznovrstnimi značilnostmi krajine. Nadaljnja krepitev okoljskih in podnebnih zavez, razvitih in podprtih v okviru SKP, z uporabo različnih instrumentov za izboljšanje njihove učinkovitosti in v skladu s potrebami, opredeljenimi v prednostnem okviru ukrepanja.
  • Spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na gozdnih zemljiščih, krepitev večfunkcionalnosti, varstvo gozdov in obnova gozdnih ekosistemov, zlasti po katastrofičnih dogodkih, za doseganje dobrega stanja habitatov in vrst, povezanih z gozdovi, da se okrepijo ekološke storitve in biotska raznovrstnost ter vzpostavi odpornost na grožnje, kot so vplivi podnebnih sprememb na gozdove.
  • Spodbujanje kmetijskih praks, namenjenih izboljševanju upravljanja hranil (dušik, fosfor, kalij itd.), kot sta zmanjšano in izboljšano gnojenje (tudi s preciznim kmetovanjem) ter ustrezno ravnanje z gnojem, da se zmanjšajo presežki hranil, vključno s fosforjem, in prispeva k cilju zelenega dogovora EU glede zmanjšanja izgub hranil. Prilagoditev sistema za spremljanje kakovosti vode instrumentom SKP, ki se uporabljajo za izboljšanje kakovosti vode, da se omogoči popolnejše ocenjevanje njihovih vplivov.
  • Ohranjanje sedanjega trenda ekološke pridelave ob izboljševanju podpore za spodbujanje nadaljnjega uvajanja metod in praks ekološkega kmetovanja na podlagi izkušenj iz izvajanja sedanje SKP, da se prispeva k cilju zelenega dogovora EU glede doseganja 25 % kmetijskih površin, namenjenih ekološkemu kmetovanju, v EU. Za dosego cilja strategije „od vil do vilic“ glede trajnostnih prehranskih sistemov bo potrebna ustrezna in prilagojena strategija za povečanje povpraševanja po ekološki hrani in njene ponudbe, k čemur lahko prispeva SKP. To bi moralo vključevati razvoj lokalne ekološke proizvodnje hrane in krepitev struktur prehranske verige ter širjenje inovativnih pristopov in informacij o ekološkem kmetovanju.
  • Povečevanje odpornosti proti podnebnim spremembam s krepitvijo ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam, da se obravnavajo tveganja suše in toče ter močna erozija prsti, hkrati pa ohrani stanje vodnih virov. Ukrepi bi morali vključevati krepitev zmogljivosti za prilagajanje podnebnim spremembam, podporo praksam za izboljšanje zdravja tal in vzpostavitev sistema za spremljanje kakovosti tal ter naložbe v kmetijske rastline, odporne proti suši, in učinkovitost namakalne infrastrukture.
  • Blažitev sedanjega trenda povečevanja emisij TGP iz kmetijstva s ciljno usmerjenostjo v glavne vire TGP in krepitvijo dolgoročne zmogljivosti gozdov, da delujejo kot ponori ogljika, zlasti z vlaganjem v ustrezno ohranjanje gozdov in pridobljeni lesni sortiment, pravočasnim ponovnim pogozdovanjem ob upoštevanju pričakovanih podnebnih trendov za ustrezno izbiro vrst ter uvajanjem zmogljivosti za obdelavo lesa.
  • Krepitev prizadevanj za zmanjšanje emisij amoniaka in metana v skladu s strategijo za metan, zlasti iz živinorejskega sektorja, tudi z izboljšanjem ravnanja z gnojem.

Krepitev družbenogospodarskega tkiva podeželskih območij in obravnavanje družbenih potreb

  • Izboljševanje potenciala za rast na podeželskih območjih s spodbujanjem razvoja obstoječih podjetij in ustanavljanjem zagonskih podjetij na podeželskih območjih, tudi z razvojem potenciala biogospodarstva in gozdarstva. Pri tem bo pomembno zagotoviti sinergije z drugimi skladi EU in nacionalnimi skladi.
  • Ciljno usmerjanje v učinkovito generacijsko pomladitev v kmetijskem sektorju z ukrepi, namenjenimi izboljšanju poslovnih in finančnih znanj in spretnosti, dostopu do financiranja ter svetovanju glede prenosa in dedovanja kmetij.
  • Močno prizadevanje za zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov in tveganja zaradi njih, da se prispeva k zadevnemu cilju zelenega dogovora s spodbujanjem varstva rastlin pred škodljivimi organizmi z nizko uporabo pesticidov in krepitvijo izvajanja integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi pri poklicnih uporabnikih.

Spodbujanje in izmenjava znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih ter njihovega prevzemanja

  • Obravnavanje nezadostnih naložb v AKIS ter krepitev njegovega povezovanja in skupne uspešnosti z zagotavljanjem ustrezne podpore za pospešitev izmenjave znanja, usposabljanja, obveščanja in inovacijskih projektov. To vključuje strukturiranje in krepitev obstoječih povezav med raziskavami, izobraževanjem, svetovanjem in kmetovanjem ter zagotavljanje dostopa do strokovnega svetovanja in inovacijske podpore v vsej kmetijski skupnosti.
  • Pospeševanje sedanjih pobud in sprejemanje novih ukrepov za izboljšanje pokritosti s hitrimi širokopasovnimi povezavami v skladu s ciljem strategije „od vil do vilic“ glede širokopasovnih povezav, vključno z zmanjševanjem razlik med podeželskimi in mestnimi območji ter podporo krepitvi digitalnih znanj in spretnosti. Pri tem bo pomembno zagotoviti sinergije z drugimi skladi EU in nacionalnimi skladi.

 

V SN 2023–2027 so, na podlagi analize stanja in ocene potreb, določeni cilji in finančna sredstva ter intervencije za doseganje omenjenih ciljev. Na podlagi kazalnikov, ki jih določa evropska zakonodaja, bodo države članice in EK spremljale uspešnost in učinkovitost izvajanja načrta. Skupni okvir spremljanja in ocenjevanja smotrnosti SKP je vzpostavljen z namenom prikaza napredka ter ocene vpliva in učinkovitosti izvajanja politike. EK bo, v primeru odstopanja od zastavljenih kazalnikov, od držav članic zahtevala akcijske načrte za izboljšanje stanja, kar bi lahko privedlo tudi do začasne ustavitve plačil in na koncu zmanjšanja finančnih sredstev, če načrtovani rezultati ne bodo doseženi. Tudi zaradi tega so pripravljene intervencije zelo ciljno usmerjene.

 

Finančna sredstva

Slovenija ima v okviru SN 2023–2027, torej za petletno obdobje, na voljo 1,2 mrd EUR sredstev iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Za I. steber SKP (EKJS), ki vključuje neposredna plačila ter sektorske podpore za vino in čebele, je na voljo 685 mio, za II. steber SKP (EKSRP), ki obsega politiko razvoja podeželja, pa je na voljo 550 mio EUR. Slovenija dodatno zagotavlja 334 mio EUR iz nacionalnega proračuna. 25 % sredstev I. stebra mora država nameniti Shemi za podnebje in okolje, ukrepom, ki prispevajo k ciljem ohranjanja naravnih virov in narave, podnebnih sprememb ter biodiverzitete. Tem ciljem pa mora država tudi v okviru II. stebra nameniti vsaj 35 % sredstev tega stebra. Te zakonodajne obveze kažejo na višjo okoljsko in podnebno ambicioznost nove SKP v primerjavi s trenutno ravnijo.

Izziv priprave pričujočega SN 2023–2027 je ob vsej kompleksnosti ciljev bodoče SKP, okoljskih, zdravstvenih in prehranskih zahtev in omejitev, kot tudi zahtev EK in pričakovanj pridelovalcev ter širše družbe, tokrat še posebej velik. Prizadevamo si doseči pravo ravnovesje med pričakovanji in zahtevami in hkrati skrbeti, da bo izvajanje SN 2023–2027 učinkovito, usmerjeno v cilje in rezultate in da bo storjen ambiciozen korak naprej pri razvoju slovenskega kmetijstva in dosežene poenostavitve izvajanja za končne upravičence. Zavedamo se pomembnosti dokumenta, saj se posredno in pa neposredno dotika slehernega prebivalca Slovenije.

 

Izzivi priprave pričujočega SN 2023–2027

 

Več o SKP

Časovnica

Javna razprava 4. – 25. 11. 2021