Skupna kmetijska politika 2023-2027

STRATEŠKI NAČRT SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE 2023–2027

Predlog Strateškega načrta skupne kmetijske politike je bil 23. 12. 2021 potrjen na Vladi Republike Slovenije, vsebina pa je bila uradno posredovana v presojo Evropski komisiji.

Predlog Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo

Priloga: Analiza stanja in analiza SWOT po specifičnih ciljih:
Specifični cilj 1: Podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti po vsej uniji za povečanje prehranske varnosti
Specifični cilj 2: Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji
Specifični cilj 3: Izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi
Specifični cilj 4: Prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji
Specifični cilj 5: Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak
Specifični cilj 6: Prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine
Specifični cilj 7: Privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželju
Specifični cilj 8: Spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom
Specifični cilj 9: Izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe po hrani in zdravju, vključno z zdravo, hranljivo in trajnostno hrano, ter dobrobiti živali
Specifični cilj 10: AKIS

Priloga: Posvetovanja s partnerji

Pripombe Evropske komisije

Splošen odziv
Evropska komisija je objavila splošen odziv (Overview CAP strategic plans – Commission observations) na podlagi pregleda prvih 19 prejetih strateških načrtov SKP.

Pripombe Evropske komisije na posamezne strateške načrte držav članic
Komisija je 31. marca 2022 začela pošiljati pisma s pripombami posameznim državam članicam, ki so predložile strateške načrte SKP. V pismih so opredeljeni elementi predlaganih načrtov, ki zahtevajo nadaljnjo razlago, dopolnitev ali prilagoditve, preden jih Komisija lahko odobri. Vsaka država EU je imela možnost komentirati prejeto pismo.

 


Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: SN 2023–2027) vsebuje ključne strateške usmeritve za izvajanje SKP v Sloveniji in podaja nabor ukrepov za njihovo uspešno in učinkovito uvedbo.

Cilji skupne kmetijske politike 2023-2027

Uspešno uresničevanje ciljev SKP, temelječih na reformi SKP, predstavlja velik izziv, a s predlaganim SN 2023–2027 ga bomo uspešno naslovili, da bomo v Sloveniji zagotavljali varno in kakovostno hrano, varovali naravne vire in se ustrezno odzivali na podnebne spremembe ter ohranjali vitalno podeželje. SN 2023–2027 zagotavlja pogoje za odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane, predvsem preko ohranjanja proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč ter zagotavljanja primernega in stabilnega dohodka kmetijskih gospodarstev, tudi na OMD območjih in v sektorjih v težavah, preko zagotavljanja varne in kakovostne hrane, krepitve agroživilskih verig in izboljšanja položaja kmeta v verigi, spodbujanjem pridelave hrane z višjo dodano vrednostjo ter generacijske pomladitve.

Usmerjen je v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pravila o pogojenosti predstavljajo standard, medtem ko plačila za sheme za podnebje in okolje v okviru neposrednih plačil ali kmetijsko-okoljska-podnebna plačila v okviru II. stebra (KOPOP) pomenijo izvajanje nadstandardnih oblik kmetovanja. Sheme za podnebje in okolje so enoletne in širše dostopne, KOPOP pa so izrazito ciljno in k rezultatom usmerjena na vsebinska področja in posamezna območja, ki zahtevajo ukrepanje zaradi vzdrževanja ali izboljševanja stanja okolja in blaženje posledic podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Posebna pozornost je dana ožjim naravovarstvenim (posebni habitati) in vodovarstvenim območjem ter območjem, kjer okoljski cilji niso doseženi. Prvič uvajamo tudi plačila za območja NATURA 2000 in podporo izvajanju ukrepov iz načrtov upravljanja zavarovanih območij. Uvajamo tudi neproizvodne naložbe, ki podpirajo okoljsko funkcijo kmetijstva in spodbujajo sonaravne kmetijske prakse. Še naprej bomo podpirali tudi ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj rastlinskih genskih virov v kmetijstvu.

Pomemben cilj je tudi dvig kakovosti življenja in krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju, za ohranjanje vitalnega podeželja in podeželskega gospodarstva s spodbujanjem zaposlovanja v kmetijstvu, agroživilstvu in drugih povezanih sektorjih. Poleg kmetijskih dejavnosti bomo na teh območjih razvijali tudi dopolnilne dejavnosti, vključno z biogospodarstvom, ki pomembno pripomorejo k dvigu in stabilnosti dohodka kmetijskih gospodarstev. Nadaljevali bomo s podporo za aktivnosti lokalnih pobud oziroma lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (pristop LEADER/CLLD), predvsem z namenom spodbujanja zaposlovanja na podeželju, večje socialne vključenosti prebivalcev, ohranjanja dediščine na podeželju, trajnostnih oblik turizma, spodbujanja medgeneracijskega sodelovanja in različnih socialnih ter »pametnih« storitev po konceptu pametnih vasi. Skupaj z ostalimi EU skladi in drugimi nacionalnimi politikami si prizadevamo za celovit razvoj slovenskega podeželja, ki bo zaživel le ob usklajenem delovanju in dopolnjevanju različnih finančnih podpor. Tako bodo podpore za širokopasovni internet, kar je eden od osnovnih predpogojev za razvoj podeželja, na voljo v celoti v okviru drugih EU skladov na podlagi Partnerskega sporazuma za programsko obdobja 2021–2027 in Načrta za okrevanje in odpornost, ki bodo zagotovili 100 % pokritost slovenskega podeželja s širokopasovnimi povezavami.

Pri pripravi smo izhajali iz trenutnega stanja ter trendov in v največji možni meri upoštevali naravne in strukturne danosti slovenskega podeželja ter dejanske potrebe kmetijstva, živilstva, gozdarstva, podeželja, potrošnika in širše družbe. Upoštevali smo relevantne evropske in nacionalne dokumente, ki se nanašajo na področje, ki ga pokriva SN 2023–2027. Ključna strateška evropska usmeritev prihodnje SKP temelji na ciljih Zelenega dogovora v okviru Strategije od vil do vilic, Strategije za biotsko raznovrstnost ter leta 2021 objavljeno Dolgoročno vizijo za podeželska območja. Na operativni ravni so za doseganje teh ciljev pomembna predvsem priporočila Evropske komisije (v nadaljevanju: EK) za strateški načrt za Slovenijo.  Resolucija »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« je strateška podlaga za enovit SN 2023–2027, upoštevali smo tudi številne druge strateške dokumente, predvsem s področja varovanja okolja in podnebnih sprememb (tudi strategija EU za gozdove).

Sredstva I. stebra SKP (EKJS) so prvenstveno usmerjena v osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost, kjer je največja sprememba ukinitev plačilnih pravic. Ta plačila še vedno bistveno prispevajo k zagotavljanju osnovne ravni prihodka in imajo s tem tudi pomembno stabilizacijsko vlogo. Del sredstev se preko sheme za okolje in podnebje usmerja v spodbujanje prevzemanja bolj trajnostnih kmetijskih praks (zaradi visokih ambicij okoljskih, podnebnih in naravovarstvenih ciljev v 2. stebru se je Slovenija odločila za uporabo rabata in se zato shemi za okolje in podnebje v 1. stebru namenja 15,48 namesto 25 % ovojnice). Analize in izpeljane potrebe so pokazale na sektorje v težavah, ki so vključeni v vezano dohodkovno podporo. To so reja govedi, reja krav dojilj, prireja mleka v gorskem območju in  reja drobnice. Dodatno bomo spodbujali proizvodnjo beljakovinskih rastlin in 2 % ovojnice namenili temu deficitarnemu sektorju.

V okviru intervencij II. stebra SN 2023–2027 je za okoljske cilje namenjenih nekaj več kot 41 % sredstev EKSRP. Ti so skoncentrirani v podintervencijah kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepov, prilagajanju na podnebne spremembe in ukrepom za blaženje teh, ekološkemu kmetijstvu, dobrobiti živali in naravovarstvenim ukrepom (tudi nova plačila za Natura2000 območja, podpora izvajanju ukrepov iz načrtov upravljanja zavarovanih območij in neproizvodne naložbe, ki podpirajo okoljsko funkcijo kmetijstva in spodbujajo sonaravne kmetijske prakse). Ohranjamo plačila za območja z naravnimi in drugimi omejitvami, ki obsegajo 76,2 % vseh kmetijskih zemljišč v rabi in predstavljajo izrazito pomemben dejavnik stabilnosti dohodka na kmetijah, hkrati pa pozitivno vplivajo na ohranjanje obdelanosti tega občutljivega prostora in s tem na ohranjanje naravnih virov, biodiverzitete ter tudi  poseljenosti podeželja. Identificirane visoko prioritetne potrebe so usmerjene tudi v trajnostno, tehnološko napredno in konkurenčno kmetijstvo in agroživilstvo, rešitve v prid prehoda v krožno gospodarstvo ter doseganja višje dodane vrednosti celotne proizvodne verige.

Komplementarnost in celovitost zelene arhitekture: pravila o pogojenosti predstavljajo standard, medtem ko plačila za sheme za podnebje in okolje v okviru neposrednih plačil in kmetijsko-okoljska-podnebna plačila v okviru II. stebra (KOPOP) pomenijo izvajanje nadstandardnih oblik kmetovanja.

Razvoja slovenskega kmetijstva ni mogoče pričakovati brez generacijske pomladitve; zasnovali smo celovito podporo in kombinacijo različnih podpor za mlade kmete (zagonski, naložbeni ukrepi, prenos znanja in inovacije,plačilo v okviru shem neposrednih plačil)..

V okviru izvajanja SN 2023–2027 je osredotočenost tudi na doseganje strateških ciljev posameznih kmetijskih sektorjev živinorejske in rastlinske proizvodnje.

Uspešen razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja je mogoč le ob povezovanju in sodelovanju med vsemi deležniki pri prenosu znanja in inovacij. Spodbujali bomo razvojne mreže, partnerstva raziskovalnih institucij ter ostalih deležnikov AKIS, pilotne projekte prenosa znanja s poudarkom na aplikativnih in demonstracijskih projektih. Cilj je povečati raven usposobljenosti končnih upravičencev. Posebna pozornost je namenjena usposabljanju kmetijskih in gozdarskih svetovalcev, ki so eden izmed ključnih deležnikov v sistemu prenosa znanja.

V SN 2023–2027 so, na podlagi analize stanja in ocene potreb, določeni cilji in finančna sredstva ter intervencije za doseganje omenjenih ciljev. Na podlagi kazalnikov, ki jih določa evropska zakonodaja, bodo države članice in EK spremljale uspešnost in učinkovitost izvajanja načrta. Skupni okvir spremljanja in ocenjevanja smotrnosti SKP je vzpostavljen z namenom prikaza napredka ter ocene vpliva in učinkovitosti izvajanja politike. EK bo, v primeru odstopanja od zastavljenih kazalnikov, od držav članic zahtevala akcijske načrte za izboljšanje stanja, kar bi lahko privedlo tudi do začasne ustavitve plačil in na koncu zmanjšanja finančnih sredstev, če načrtovani rezultati ne bodo doseženi. Tudi zaradi tega so pripravljene intervencije zelo ciljno usmerjene.


SREDSTVA V OKVIRU STRATEŠKEGA NAČRTA SKP 20233–2027 ZA SLOVENIJO

V okviru strateškega načrta SKP za Slovenijo je na voljo 1.778.332.781 evrov. Od tega:

  • 683.540.810 EUR za prvi steber SKP (neposredna plačila, vinski in čebelarski sektor):
    • neposredna plačila: 657.650.260 evrov;
    • vinski sektor: 19.396.000 evrov;
    • čebelarski sektor: 3.247.275 evrov (+ 3.247.275 evrov SLO) = 6.494.550 evrov;
  • za drugi steber SKP (razvoj podeželja): 1.094.791.971 evrov (550.850.960 evrov EU + 543.941.011 evrov SLO).

Izziv priprave SN 2023–2027 je ob vsej kompleksnosti ciljev bodoče SKP, okoljskih, zdravstvenih in prehranskih zahtev in omejitev, kot tudi zahtev EK in pričakovanj pridelovalcev ter širše družbe, bil tokrat še posebej velik. Prizadevali smo si doseči pravo ravnovesje med pričakovanji in zahtevami in hkrati skrbeti, da bo izvajanje SN 2023–2027 učinkovito, usmerjeno v cilje in rezultate in da bo storjen ambiciozen korak naprej pri razvoju slovenskega kmetijstva in dosežene poenostavitve izvajanja za končne upravičence. Zavedamo se pomembnosti dokumenta, saj se dotika slehernega prebivalca Slovenije, neposredno ali pa posredno.

 

Več o SKP

Deli z drugimi