Skupna kmetijska politika 2023-2027

STRATEŠKI NAČRT SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE 2023–2027

Vlada RS je na seji dne 28. 9. 2022 potrdila predlog Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo.

Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo (sprejet s sklepom Vlade na 18. redni seji dne 28. 9. 2022)

(Priloge k Strateškemu načrtu bomo objavili naknadno)

 


Strateška izjava

Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo (SN 2023–2027) podaja nabor ukrepov
(t.i. intervencij) za uresničevanje 9 specifičnih ciljev evropske SKP in horizontalnega cilja za razširjanje
znanja, inovacij in digitalizacije. S tem SN 2023–2027 sledi vsem 3 krovnim ciljem SKP: konkurenčnosti
in odpornosti kmetijskega sektorja, varstvu okolja in podnebja ter skladnemu razvoju podeželja.

Preglednica: Cilji skupne kmetijske politike 2023-2027

Krovna usmeritev slovenskega SN 2023–2027 je v kontekstu prehranske in energetske draginje ter
podnebnih in okoljskih izzivov zagotoviti trajnostno pridelavo hrane na celotnem območju države in
povečati samooskrbo, pri čemer so pomembna vsa območja in vsa kmetijska gospodarstva, ne glede
na velikost, usmeritev ali tržno usmerjenost. Ta krovna usmeritev podaja odgovore na izzive
prehranske varnosti kot tudi na okoljsko–podnebne izzive, ki so pred nami.
SN 2023–2027 jasno prepoznava, da bo slovensko kmetijstvo tudi v prihodnje ostalo raznoliko in bo
poleg hrane zagotavljalo tudi številne druge javne dobrine. V sistemu preskrbe s hrano so pomembni
vsi proizvajalci: tako kmetijski proizvajalci, katerih proizvodnja je visoko tehnološko razvita, kot tudi
majhna kmetijska gospodarstva, ki imajo potencial v smeri specializirane nišne pridelave ter samooskrbne
in druge kmetije, ki skrbijo za ohranjanje okolja, narave in virov.
SN 2023–2027 zagotavlja pogoje za odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane, predvsem
preko ohranjanja proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč ter zagotavljanja primernega in
stabilnega dohodka kmetijskih gospodarstev, tudi na OMD območjih in v sektorjih v težavah, ter
zagotavljanjem enakovrednejšega položaja kmetijskih pridelovalcev z odpravo plačilnih pravic. SN
2023–2027 prepoznava, da imajo mladi kmetje osrednje mesto v razvoju slovenskega kmetijstva, zato
jim je potrebno olajšati prevzem, zagon in modernizacijo kmetij, dostop do znanja ter jim zagotoviti
stabilen dohodkovni položaj. S kolektivnimi naložbami in drugimi spodbudami poslovnega povezovanja
so oblikovani vzvodi za zagotavljanje stabilnosti preskrbe z varno in kakovostno hrano, razvoj lokalnih
dobavnih verig, povezovanje akterjev znotraj agroživilskih verig in izboljšanje položaja kmeta.
Oblikovane so linije enostavnejšega dostopa do investicijskih podpor za majhne kmetije. Poseben
poudarek namenjamo pridelavi hrane z višjo dodano vrednostjo, zlasti ekološki pridelavi in predelavi ter
drugih proizvodom iz shem kakovosti.

Usmerjen je v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pravila o pogojenosti se zaostrujejo,
predstavljajo standard, nad katerim so oblikovana plačila za sheme za podnebje in okolje (SOPO) v
okviru neposrednih plačil I. stebra ter kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) in druga
plačila na površino v okviru II. stebra, zlasti Ekološko kmetovanje). Ta plačila spodbujajo kmete k
izvajanju nadstandardnih oblik kmetovanja. Sheme SOPO so enoletne in širše dostopne, KOPOP pa so
izrazito ciljno in k rezultatom usmerjena na vsebinska področja in posamezna območja, ki zahtevajo
ukrepanje zaradi vzdrževanja ali izboljševanja stanja okolja in blaženje posledic podnebnih sprememb in
prilagajanje nanje. Posebna pozornost je dana ožjim naravovarstvenim in vodovarstvenim območjem ter
območjem, kjer okoljski cilji niso doseženi. Z namenom zaustavitve upada biodiverzitete prvič uvajamo
plačila za območja NATURA 2000 in podporo izvajanju ukrepov iz načrtov upravljanja zavarovanih
območij. K tem ukrepom na novo dodajamo neproizvodne naložbe, ki podpirajo okoljsko funkcijo
kmetijstva. Ambiciozno zastavljeni so tudi cilji na področju ekološkega kmetovanja, kjer podvojujemo
ambicije glede obsega površin pod ekološkim kmetijstvom (na 81.545 ha), kar gre v smeri cilja
Evropskega zelenega dogovora. Še naprej bomo podpirali tudi ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj
rastlinskih genskih virov v kmetijstvu. Odločneje kot kadarkoli doslej s spodbudami naslavljamo
podnebne izzive, izpustov amonijaka in energetsko krizo. Ukrepi obsegajo uvajanje in obnovo
kapacitet OVE, odpornih sort v trajnih nasadih, učinkovitejšo rabo gnojil in FFS, optimizacijo
krmnih obrokov, uvajanje krmnih dodatkov, gnojenje z nizkimi izpusti.

Pomemben cilj je tudi dvig kakovosti življenja in krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju. Poleg
kmetijskih dejavnosti bomo razvijali tudi dopolnilne dejavnosti, vključno z biogospodarstvom, in
dejavnosti ohranjanja kulturne dediščine, ki pomembno pripomorejo k dvigu in stabilnosti dohodka
kmetijskih gospodarstev. Nadaljevali bomo s podporo za aktivnosti lokalnih pobud oziroma lokalnega
razvoja, ki ga vodi skupnost (pristop LEADER/CLLD), predvsem z namenom spodbujanja zaposlovanja
na podeželju, večje socialne vključenosti prebivalcev, ohranjanja dediščine na podeželju, trajnostnih oblik
turizma, spodbujanja medgeneracijskega sodelovanja in različnih socialnih ter »pametnih« storitev po
konceptu Pametnih vasi. Izhajajoč tudi iz Dolgoročne vizije podeželja EU si skupaj z ostalimi EU skladi
in programi, ter drugimi nacionalnimi politikami prizadevamo za celovit razvoj slovenskega podeželja. Na
ta način se bo s sredstvi ESRR, Načrta za okrevanje in odpornost, InvestEU in drugimi viri doseglo
izboljšanje pokritosti s hitrimi širokopasovnimi povezavami, v skladu s ciljem strategije „od vil do vilic“
glede širokopasovnih povezav.

Uspešnega razvoja slovenskega kmetijstva in podeželja ni brez učinkovitega prenosa znanja in inovacij
ter uvajanja digitalizacije. Spodbujali bomo razvojne mreže deležnikov v sistemu AKIS,
demonstracijske projekte, specializirana svetovanja in usposabljanja. Posebna pozornost je namenjena
usposabljanju kmetijskih in gozdarskih svetovalcev, ki so eden izmed ključnih deležnikov v sistemu
prenosa znanja. V SN 2023–2027 se obseg finančnih sredstev za sistem AKIS povečuje glede na PRP
2014–2020, ko je bilo za izvajanje ukrepov prenosa znanja, svetovanja in inovativnosti namenjenih 3,49
milijona evrov letno. V SN 2023–2027 se za AKIS namenja 33,26 mio evrov (oz. 6,65 milijona evrov
letno), kar na letni ravni v primerjavi s prejšnjim obdobjem pomeni 90,6 % povečanje alokacije sredstev
za sistem AKIS, s čimer izkazujemo svojo zavezanost za njegovo krepitev. Sistem AKIS bo osredotočen
na vsebine prehoda v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno kmetijstvo. Financiran bo tudi z
nacionalnimi sredstvi za kmetijsko izobraževanje, znanstveno-raziskovalno dejavnost in delovanje javnih
služb. Za področje digitalizacije pa bodo na voljo tudi sredstva v okviru Načrta za okrevanje in odpornost
(28,3 mio €).

Pri pripravi SN 2023-2027 smo izhajali iz trenutnega stanja in trendov, upoštevali smo naravne in
strukturne danosti ter pričakovanja potrošnika in širše družbe. Upoštevali smo številne evropske in
nacionalne strateške dokumente. Ključna evropska usmeritev prihodnje SKP temelji na ciljih Evropskega
zelenega dogovora v okviru Strategije od vil do vilic, Strategije za biotsko raznovrstnost ter leta 2021
objavljeno Dolgoročno vizijo za podeželska območja ter drugih strateških dokumentih EU (Strategije EU
za gozdove, tla, metan, krožno in biogospodarstvo…). Upoštevana so bila priporočila Evropske
komisije za strateški načrt za Slovenijo. Resolucija »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta
2021« je strateška podlaga za enovit SN 2023–2027, upoštevali smo tudi številne druge strateške
dokumente, predvsem s področja varovanja okolja in podnebnih sprememb, kot npr. V Resoluciji o
Dolgoročni podnebni strategiji do leta 2050 in Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN),
Program upravljanja območij Natura 2000 ter Načrt upravljanja voda (NUV).
SL 33 SL

Zelena arhitektura SN 2023–2027 (t.j. podnebno-okoljska komponenta) je zastavljena dovolj
premišljeno, uravnoteženo in bolj ambiciozno kot kadarkoli v zgodovini. Je odraz dolgotrajnega in
zahtevnega dialoga med vsemi ključni partnerji: predstavniki kmetijskih, okoljskih in naravovarstvenih
organizacij ter Evropsko komisijo. Večja ambicija se kaže na več področjih: kot posledica zaostrenih
standardov v okviru pogojenosti se zaostrujejo vsi ostali elementi zelene arhitekture (shema SOPO,
KOPOP…), širi se nabor ukrepov na področju okolja in podnebja (Natura 2000 plačila, …) ter povečujejo
se sredstva za varstvo okolja, biodiverziteto in podnebja. Za te vsebine se v obdobju 2023–2027 namenja
59,4 % vseh sredstev EKSRP (327 mio €), kar je bistveno več, kot se zahteva po EU zakonodaji (35 %).
Z dobrimi 12 mio € letno se za več kot šestkrat se na letni ravni v okviru SN 2023–2027 povečujejo
sredstva za biodiverzitetne ukrepe v primerjavi s PRP 2014–2020. Izdatno povečujemo sredstva za ukrep
Ekološko kmetovanje: z 10,5 mio € letno v obdobju 2015–2022 na 18,7 mio € letno v obdobju 2023–
2027). S tem se dokazano dviguje okoljska in podnebna ambicija načrta ter podpira kmetijstvo v smeri
varne preskrbe s kakovostno hrano.

 

 

Sredstva v okviru Strateškega načrta SKP 2023-2027 za Slovenijo

V okviru SN 2023-2027 je na voljo 1.798.309.355 evrov. Od tega:

  • 683.498.147 EUR za prvi steber SKP (neposredna plačila, vinski in čebelarski sektor):
  • neposredna plačila: 657.647.938 evrov;
  • vinski + čebelarski sektor: 25.850.209 evrov;
  • za drugi steber SKP (razvoj podeželja): 1.114.811.208 evrov (550.850.960 evrov EU + 563.960.248 evrov SLO).

 

Več o SKP (povezava na spletno strani ministrstva)

Deli z drugimi