Skupna kmetijska politika 2023-2027

KAJ PRINAŠA STRATEŠKI NAČRT SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE 2023–2027

Strateški načrt za obdobje 2023–2027 (v nadaljevanju: SN 2023–2027) vsebuje ključne strateške usmeritve za izvajanje Skupne kmetijske politike (v nadaljevanju: SKP) v Republiki Sloveniji in podaja nabor predlaganih intervencij za njihovo uspešno in učinkovito izvajanje v praksi. Prvič je v enotnem dokumentu opredeljena celotna SKP, tako I. steber, ki obsega neposredna plačila in kmetijske trge, kot tudi II. steber, ki obsega politiko razvoja podeželja. Skupna obravnava obeh stebrov vsekakor prinaša novo dimenzijo in pozitivno vpliva tudi na zagotavljanje sinergij in dopolnjevanja med intervencijami, s tem pa prinaša tudi večje, močnejše učinke obeh stebrov pri uresničevanju zastavljenih ciljev celotne SKP. In prav velik poudarek na doseganju ciljev ter preverjanju rezultatov in uspešnosti, predstavlja bistvo nove SKP.

DOKUMENT: Predlog Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027 (2. 7. 2021)

Prezentacija: Analiza reformnih scenarijev prvega stebra SKP 2023-2027 na ravni tipičnih kmetijskih gospodarstev v Sloveniji (objavljeno 30. 8. 2021)

Reforma SKP temelji na treh splošnih in devetih specifičnih ciljih, ki so podkrepljeni s horizontalnim ciljem spodbujanja prenosa znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih:

 

Uresničevanje ciljev SKP je dandanes vsekakor velik izziv. Istočasno je potrebno zagotavljati odpornejši in trajnostni prehranski sistem, predvsem preko zagotavljanja ustreznih dohodkov za kmete ter varne in kakovostne hrane po dostopnih cenah, varovati in trajnostno upravljati z naravnimi viri, za sedanje in prihodnje generacije, in se ustrezno odzivati na podnebne spremembe ter ohranjati vitalno podeželje in podeželsko gospodarstvo s spodbujanjem zaposlovanja v kmetijstvu ter agroživilskem in drugih povezanih sektorjih. Z znanjem, inovacijami in vlaganji je potrebno podpreti zeleno in digitalno transformacijo v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju ter prehod v podnebno nevtralno družbo in gospodarstvo. Pričakovanja se torej usmerjajo v zagotavljanje večnamenskega modela kmetijstva, ki ob pridelavi hrane zagotavlja tudi ekosistemske storitve in prispeva k ohranjanju vitalnega, obdelanega podeželja. Vsa ta pričakovanja so legitimna in upravičena vendar multifunkcionalne vloge kmetijstva ne bo, če ne bo kmetijstva samega, torej njegove osnovne funkcije pridelave hrane, ki mora pridelovalcem zagotavljati tudi primerni dohodkovni položaj.

Pri pripravi SN 2023-2027 smo izhajali iz trenutnega stanja ter trendov in v največji možni meri upoštevali naravne in strukturne danosti slovenskega podeželja ter dejanske potrebe kmetijstva, živilstva, gozdarstva, podeželja, potrošnika in širše družbe. Seveda smo upoštevali tudi vse relevantne evropske in nacionalne dokumente, ki se nanašajo na področje, ki ga pokriva SN 2023-2027. Na evropski ravni so pomembna predvsem priporočila Evropske komisije (v nadaljevanju: EK) za strateški načrt ter cilji evropskega zelenega dogovora v okviru Strategije od vil do vilic in Strategije za biotsko raznovrstnost. Na nacionalni ravni pa je podlaga za enovit SN 2023-2027 predvsem Resolucija »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«, seveda pa smo upoštevali tudi številne druge nacionalne strateške dokumente, predvsem s področja varovanja okolja in podnebnih sprememb.

V SN 2023-2027 so na podlagi analize stanja in ocene potreb določeni cilji in finančna sredstva ter intervencije za doseganje omenjenih ciljev. Na podlagi kazalnikov, ki jih določa osnovna evropska zakonodaja, bodo države članice in EK spremljale uspešnost in učinkovitost izvajanja načrta. Skupni okvir spremljanja in ocenjevanja smotrnosti SKP je vzpostavljen z namenom prikaza napredka ter ocene vpliva in učinkovitosti izvajanja politike. EK bo, v primeru odstopanja od zastavljenih kazalnikov, od držav članic zahtevala akcijske načrte za izboljšanje stanja, kar bi lahko privedlo tudi do začasne ustavitve plačil in na koncu zmanjšanja finančnih sredstev, če načrtovani rezultati ne bodo doseženi. Tudi zaradi tega so pripravljene intervencije zelo ciljno usmerjene.

Slovenija ima v okviru SN 2023-2027, torej za petletno obdobje, na voljo 1,2 mrd EUR sredstev iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Za I. steber (EKJS), ki vključuje neposredna plačila ter sektorske podpore za vino in čebele, je na voljo 535 mio, za II. steber (EKSRP), ki obsega politiko razvoja podeželja, pa je na voljo 701 mio EUR. Zakonodaja omogoča tudi prenos dela sredstev med obema stebroma za katerega se država članica lahko odloči na podlagi ocene stanja in ugotovljenih potreb. Na podlagi tehtnega premisleka in glede na ugotovljene vrzeli v razvojnem delu SN 2023-2027 tako predlagamo, da se sredstva v višini 150 mio EUR prenesejo iz I. v II. steber SKP, tudi za doseganje ambicioznih okoljskih in podnebnih ciljev, ki jih določajo nadnacionalni dokumenti. Seveda pa je namen prenosa sredstev predvsem povečanje konkurenčnosti slovenskega kmetijstva, saj bodo tako lahko podprte naložbe kmetijskih gospodarstev in živilsko predelovalne industrije, naložbe v gozdarstvu, naložbe za prilagoditev na podnebne spremembe ipd. Prav tako bodo zaradi prenosa sredstev dodatno podprte intervencije KOPOP, Ekološko kmetovanje in Dobrobit živali. Nekoliko višja sredstva pa so s tem zagotovljena tudi za sodelovanje in mlade kmete. Del ovojnice neposrednih plačil bo torej namenjen za razvojno ukrepanje, kjer smo, na podlagi dosedanjega pregleda stanja in analiz, ugotovili največje vrzeli.

Pametno, odporno in konkurenčno kmetijstvo

Eden od glavnih ciljev SN 2023-2027 je vsekakor doseganje ustrezne in stabilne dohodkovne ravni kmetijskih pridelovalcev, večja odpornost kmetij in višja konkurenčnost kmetijstva, živilskopredelovalne industrije in gozdarstva. Pri tem so pomembne predvsem močne verige vrednosti in oskrbe s hrano. Vsekakor je pri razvoju slovenskega kmetijstva pomembno upoštevati raznolikosti in izrazito dualno strukturo kmetijskih gospodarstev, z izrazito tržno usmerjenimi kmetijami na eni strani in samooskrbnimi kmetijami na drugi strani.

Neposredna plačila zagotavljajo osnovno raven prihodka in imajo s tem tudi pomembno stabilizacijsko vlogo, pomembno pa se krepi vloga neposrednih plačil pri ohranjanju javnih dobrin ter ekosistemskih storitev. Del neposrednih plačil I. stebra se z okrepljeno pogojenostjo ter shemo za okolje in podnebje usmerja v spodbujanje prevzemanja bolj trajnostnih kmetijskih praks. V resoluciji “Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021” smo že nakazali, da se z novim modelom SKP zavzemamo za ukinitev plačilnih pravic in uvedbo enotnega plačila na hektar, čemur sedaj tudi sledimo. Ukinitev plačilnih pravic pomeni ukinitev zgodovinskih dodatkov, ki so se skozi leta vezali  na plačilne pravice  in katerih glavnina vrednosti izvira iz leta 2006. Ker je v vseh teh letih prišlo do drugačne proizvodne usmeritve na kmetijah, kjer ima nosilec v lasti plačilne pravice z zgodovinskimi dodatki,  vrednost plačilnih pravic velikokrat ni ujemajoča se z dejanskim stanjem na kmetiji. Enotno plačilo na hektar pomeni tudi bolj odprt, razumljiv in pregleden sistem, enotno obravnavo, saj vsi kmetje prejmejo enako plačilo na hektar in plačilo za vse upravičene površin.  Pomeni tudi boljši izkoristek EU sredstev, saj ni več neuveljavljenih plačilnih pravic, preprečuje pa tudi anomalije, ki so se pri plačilnih pravicah lahko pojavile v smislu velike vrednosti plačilnih pravic na malem številu hektarjev na kmetiji.

Osnovna dohodkovna podpora je nadgrajena s proizvodno vezanimi plačili, s katerimi ciljno naslavljamo specifične probleme za sektorje v težavah in s temi ukrepi pomagamo ohranjati ekonomičnost in obseg živali/površin predvsem v gorskih območjih. Seznam proizvodno vezanih plačil, ki je trenutno opredeljen v dokumentu, ni dokončen in je odvisen zlasti od dokazovanja sektorja v težavah, študije za to področje pa so še v teku.  Na MKGP, glede na trenutno razpoložljive podatke predlagamo, da se proizvodno vezana pačila usmeri predvsem v govedorejo in drobnico na gorskem območju, saj so kmetije na gorskih območjih zaradi naravnih razmer in majhnosti težko konkurenčne veliko večjim kmetijam, ki imajo boljše naravne pogoje,  prav tako pa z rejo govedi in drobnice omogočajo učinkovito izrabo travinja. Tako je vezanost plačil pomembna tako z okoljskega vidika kot z vidika ohranjanja tovrstne proizvodnje na teh območjih. Kompromisni dogovor o reformi SKP določa tudi, da je potrebno pri proizvodno vezanih plačilih upoštevati določila Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (vodna direktiva). Ta pomembna novost je rezultat pogajanj med Evropskim parlamentom in Svetom.

Tudi plačila za območja z naravnimi in drugimi omejitvami, ki v RS obsegajo 80 % kmetijskih površin, predstavljajo izrazito velik in pomemben dejavnik stabilnosti dohodka na kmetijah in pozitivno vplivajo na ohranjenost obdelanosti tega občutljivega prostora in s tem na ohranjanje naravnih virov ter tudi poseljenosti podeželja.

Razvoja slovenskega kmetijstva ni mogoče pričakovati brez generacijske pomladitve, na kateri temeljijo visoka pričakovanja po hitrejšem uvajanju novosti, znanja, tehnologij, digitalizacije v prakso. V tem delu SN 2023-2027 predstavlja celovito podporo, s kombinacijo različnih podpor za mlade kmete: od zagonskih, naložbenih, pa vse do podpor, povezanih s prenosom znanja in inovacijami. Ohranjamo tudi plačilo za mlade kmete v okviru shem neposrednih plačil, kar predstavlja pomembno dohodkovno podporo za mlade kmete, ki začenjajo s kmetijsko dejavnostjo.

SN 2023-2027 je usmerjen v trajnostno tehnološko napredno in konkurenčno kmetijstvo in agroživilstvo, s poudarkom na digitalizaciji. V okviru naložb pa imajo možnost pridobitve podpor tudi manjša kmetijska gospodarstva, saj je njihov obstoj in razvoj pomemben predvsem zaradi okoljskih in socialnih učinkov. Spodbujali bomo rešitve v prid prehoda na krožno gospodarstvo ter doseganja višje dodane vrednosti celotne proizvodne verige. S primernimi finančnimi instrumenti bomo izboljšali dostop do finančnih virov za deležnike v verigi preskrbe s hrano.

Vse bolj rastoča tveganja v kmetijstvu naslavljamo predvsem preko krepitve uporabe sodobnih tehnologij ter pravočasno rabo prilagoditvenih tehnologij in preventivnih dejavnosti v kmetijstvu. Posebna tveganja so povezana z vremenskimi vplivi, zato posebno pozornost namenjamo tudi preventivnim ukrepom v boju proti podnebnim spremembam. Veliko upov polagamo tudi na izobraževanja in usposabljanja ter sodelovanje med različnimi deležniki v kmetijstvu.

SN 2023-2027 je ambiciozen in usklajen z evropskimi strategijami tudi na področju spodbujanja ekološkega kmetijstva, kjer želimo predvsem spodbuditi izrabo potenciala slovenskega prostora z vidika konkurenčnosti, dodane vrednosti ter varovanja okolja in naravnih virov.

Za spodbujanje pametnega, odpornega in konkurenčnega kmetijstva v okviru SN 2023-2027 namenjamo več kot polovico razpoložljivih finančnih sredstev.

Varovanje okolja in trajnostno upravljanje z naravnimi viri

Slovensko kmetijstvo ima poleg strateške funkcije pridelave hrane tudi velik prostorski in okoljski pomen. Zato si tudi v okviru SN 2023-2027 prizadevamo za uporabo tehnologij in načinov proizvodnje, ki čim manj negativno vplivajo na naravne vire, ob sočasnem ohranjanju pestrosti živalskih in rastlinskih vrst. SN 2023-2027 zelo jasno naslavlja tudi podnebne spremembe, in sicer tako blaženje kot tudi prilagajanje na podnebne spremembe.

Intervencije SN 2023-2027 v okviru treh specifičnih ciljev so namenjene doseganju okoljskih in naravovarstvenih ciljev in na več ravneh tvorijo t.i. »zeleno arhitekturo«. Osnovno raven predstavlja pogojenost, ki za prejemanje podpor od upravičenca zahteva izpolnjevanje osnovnih standardov za podnebje in okolje, javno zdravje ter zdravje živali in rastlin in dobrobit živali. Naslednja raven je shema za okolje in podnebje, ki se kot del neposrednih plačil I. stebra, usmerja v spodbujanje prevzemanja bolj trajnostnih kmetijskih praks. Kmetijsko-okoljske-podnebne intervencije v okviru II. stebra so izrazito ciljno in rezultatsko usmerjene na vsebinska področja in posamezna območja, ki zahtevajo ukrepanje zaradi vzdrževanja ali izboljševanja stanja okolja. Posebna pozornost je dana ožjim naravovarstvenim (posebni habitati), vodovarstvenim območjem in območjem, kjer okoljski cilji niso doseženi. Prvič uvajamo tudi plačila NATURA 2000. Ukrepi so usmerjeni tudi v sobivanje pašnih živali z velikimi zvermi. Poseben izziv pa seveda predstavlja prilagajanje pridelave in prireje na podnebne spremembe, s posebnim poudarkom na ukrepih za zmanjševanje tveganja, predvsem na spodbujanju pridelave v zaprtih prostorih, namakanju, oroševanju, mrežah v trajnih nasadih, pa tudi drugih novih tehnoloških rešitvah. Prvič uvajamo tudi neproizvodne naložbe, ki podpirajo okoljsko funkcijo kmetijstva in spodbujajo sonaravne kmetijske prakse. Zaradi družbenih pričakovanj in okoljskih izzivov je v okviru SN 2023-2027 izrazito podprto ekološko kmetovanje. Naš cilj je, da dosežemo večje količine slovenskih ekoloških proizvodov na trgovskih policah, kar bomo spodbujali tudi preko podpor za povezovanje ekoloških pridelovalcev in predelovalcev hrane. SN 2023-2027 namreč, skladno s Strategijo od vil do vilic, pomembno naslavlja tudi potrošnike in pričakovanja družbe kot celote. Tako dajemo velik poudarek pridelavi in predelavi ekološke hrane, ustreznemu skrbnemu ravnanju s FFS, antibiotiki ter zagotavljanju dobrobiti živali.

Za varovanje okolja in trajnostno upravljanje z naravnimi viri v okviru SN 2023-2027 namenjamo eno tretjino vseh razpoložljivih sredstev.

Kakovost življenja in krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju

Poleg kmetijskih dejavnosti na podeželju podpiramo tudi dopolnilne dejavnosti, ki pomembno pripomorejo k dvigu in stabilnosti dohodka kmetijskih gospodarstev. Z namenom ohranjanja poseljenosti podeželja bomo podprli tudi družbene storitve v okviru pametnih vasi. Nadaljevali bomo tudi s podporami za aktivnosti lokalnih pobud oziroma lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (pristop LEADER/CLLD), predvsem z namenom spodbujanja zaposlovanja na podeželju, večje socialne vključenosti prebivalcev, ohranjanja vaških jeder in kulturnih običajev, tradicije in navad, trajnostnih oblik turizma, spodbujanja medgeneracijskega sodelovanja in različnih socialnih storitev.

Posebno pozornost bomo namenili razvoju t.i. ekoregij kar predstavlja nov pristop v trajnostnem upravljanju lokalnih virov, ki temelji na ekološkem kmetovanju.

V okviru SN 2023-2027 bo podprto tudi biogospodarstvo, ki prispeva h krožnemu gospodarstvu, ter spodbuja trajnostno in učinkovito izkoriščanje obnovljivih virov, predvsem lesne biomase, živinskih gnojil in nenevarnih odpadkov.

Skupaj z ostalimi EU skladi in drugimi nacionalnimi politikami si prizadevamo za celovit razvoj slovenskega podeželja, ki bo zaživel le ob usklajenem delovanju in dopolnjevanju različnih podpor. Tako bodo podpore za širokopasovni internet, kar je eden od osnovnih predpogojev za razvoj podeželja, na voljo v okviru drugih EU skladov, ki bodo zagotovili 100 % pokritost slovenskega podeželja s širokopasovnimi povezavami.

Za dvig kakovosti življenja na podeželju in krepitev gospodarske aktivnosti v okviru SN 2023-2027 namenjamo deset odstotkov vseh razpoložljivih sredstev.

Horizontalni cilj spodbujanja znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih

Zavedamo se, da je uspešen razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja mogoč le ob povezovanju in sodelovanju med vsemi deležniki pri prenosu znanja in inovacij. Spodbujali bomo panožne krožke, razvojne mreže, pilotne projekte prenosa znanja ter izgradnjo demonstracijskih, poskusnih in kompetenčnih centrov ter tehnoloških središč. Prav tako želimo povečati raven usposobljenosti končnih upravičencev preko različnih oblik in metod prenosa znanja, ki vključujejo tudi lokalno uporabo znanja z ogledi in demonstracijami na terenu. Pri tem je pozornost namenjena tudi dvigu usposobljenosti kmetijskih in gozdarskih svetovalcev, ki so eden izmed ključnih deležnikov v sistemu prenosa znanja. S kontinuiranim usposabljanjem svetovalcev se zagotavlja kakovost svetovalnih storitev in spodbuja posodobitev sektorja z izmenjavo znanja in razširjanjem najboljših okolju prijaznih proizvodnih praks, pa tudi z inovacijami in digitalnim prehodom v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželju. V sklopu prenosa znanja oziroma zagotavljanja specializiranih svetovalnih storitev se predvideva tudi uvedba možnosti proste izbire specializiranih svetovalnih storitev pri različnih kvalificiranih ponudnikih.

Kmetijska politika sama ne more zagotoviti ustrezne prenove AKIS (Agricultural Knowledge and Innovation System), zato si tudi na tem področju prizadevamo za sodelovanje in vzajemno delovanje z drugimi politikami.

Za horizontalni cilj v okviru SN 2023-2027 namenjamo nekaj več kot dva odstotka vseh razpoložljivih sredstev.

Partnerstvo, sodelovanje in vključujoč pristop

SN 2023-2027 nastaja v tesnem sodelovanju s ključnimi partnerji in zainteresirano javnostjo. V letu 2018 je bilo ustanovljenih 5 delovnih skupin za pripravo strateškega načrta SKP, in sicer za naslednja področja: (1) Pametno, odporno in konkurenčno kmetijstvo (pokriva specifične cilje SC1, SC2, SC3), (2) Varovanje okolja in podnebne spremembe (pokriva specifične cilje SC4, SC5, SC6), (3) Razvoj podeželja (pokriva specifične cilje SC7, SC8, SC9), (4) Posebna delovna skupina Aktivni kmet in (5) Horizontalna delovna skupina za celoten strateški načrt SKP. Do sedaj smo izvedli 39 sestankov omenjenih delovnih skupin v katerih sodelujejo člani iz več kot 40 različnih institucij oziroma organizacij. V pripravo SN 2023-2027 so vključena tudi različna posvetovalna telesa, kot na primer Svet za kmetijstvo in razvoj podeželja, Svet za OMD, Svet za živinorejo ipd., ter tudi posamezni kmetijski sektorji s katerimi je bilo izvedenih tudi preko 30 sestankov. Zelo pomembno je tudi sodelovanje s predstavniki okoljskih organizacij, ki so med drugim tudi člani delovnih skupin za pripravo strateškega načrta SKP. Na podlagi dosedanjih izkušenj in vrzeli na področju dopolnjevanja in razmejitev z ostalimi EU skladi si intenzivno prizadevamo za podporo razvoju slovenskega podeželskega prostora tudi preko drugih skladov in politik.

Prva širša javna razprava o vsebinah SN 2023-2027 je potekala v okviru 5. slovenskega podeželskega parlamenta jeseni 2019. Od 11. 11. do 2. 12. 2020 smo izvedli širšo javno razpravo o analizi stanja, potrebah in naboru intervencij.

Ves čas priprave SN 2023-2027 poteka intenzivno sodelovanje z evalvatorji, neodvisnimi zunanjimi izvajalci, ki opravljajo presojo SN 2023-2027 z vidika izboljšanja njegove kakovosti. Poteka tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje in neformalno usklajevanje vsebin SN 2023-2027 z Evropsko komisijo.

Nadaljnji koraki

Po končani javni razpravi bomo vse predloge in pripombe skrbno proučili. Predvidoma jeseni bomo organizirali javno razpravo o celotnem SN 2023-2027 skupaj z javno razgrnitvijo v okviru celovite presoje vplivov na okolje. Seveda bodo potekali tudi sestanki delovnih skupin in drugi sestanki ter srečanja in predstavitve. Predvidoma v decembru 2021 bo predlog SN 2023-2027 obravnavala Vlada RS, do konca leta pa bo predlog SN 2023-2027 posredovan tudi uradno v potrditev na EK.

Izziv priprave pričujočega SN 2023-2027 je ob vsej kompleksnosti ciljev bodoče SKP tokrat še posebej velik, saj si prizadevamo ujeti pravo ravnovesje med pričakovanji pridelovalcev in pričakovanji družbe. Ob tem je naša skrb namenjena temu, da bo izvajanje SN 2023–2027 učinkovito, rezultatsko usmerjeno in da bo storjen ambiciozen korak naprej pri razvoju slovenskega kmetijstva in tudi na področju poenostavitve izvajanja za končne upravičence. Zavedamo se kako pomemben je pričujoči dokument saj se posredno in pa neposredno dotika slehernega prebivalca Slovenije.

Več o SKP

Časovnica

Javna razprava 2. 7. – 15. 8. 2021