Sistem znanja in inovacij v kmetijstvu (sistem AKIS)
Ustvarjanje, izmenjava in prenos znanja ter inovacij je ključnega pomena za razvoj sodobnega, konkurenčnega in trajnostnega kmetijstva. Sistem znanja in inovacij za kmetijstvu (sistem AKIS) povezuje kmetovalce, raziskovalce, svetovalce in druge deležnike sistema ter skrbi, da nove rešitve in tehnologije pridejo v prakso. S spodbujanjem sodelovanja deležnikov se krepijo sposobnosti kmetij, vključno z digitalnimi veščinami, da bodo kmetijska gospodarstva opolnomočena v luči sodobnih izzivov, kot so podnebne spremembe.
Sistem znanja in inovacij v kmetijstvu je izjemno pomembna horizontalna vsebina kmetijskih politik vseh držav članic EU, ki v zadnjem času to področje krepijo z ustanavljanjem koordinacijskih teles in mreženjem na ravni EU. Zato se je po vseh državah članicah za poimenovanje sistema znanja in inovacij usklajeno uveljavila enotna kratica AKIS (angl. Agriculture Knowledge and Innovation System).
V preteklih letih so se pri delovanju slovenskega sistema AKIS pojavljali izzivi, kot so razdrobljenost, nepovezanost, nezadostno financiranje raziskav in izobraževanja na področju kmetijstva, slabše sodelovanje med različnimi deležniki in nezadostno usklajevanje raziskovalnih projektov z dejanskimi potrebami kmetov, pa tudi nezadosten prenos znanja v prakso.
Za hitrejše in učinkovitejše uvajanje novih tehnoloških rešitev je nujna krepitev sistema AKIS, ki vse te izzive ustrezno nagovori in prispeva k izboljšanju produktivnosti, varnosti hrane ter trajnostnemu kmetijstvu.
Z novim zakonom o kmetijstvu (ZKmet-2, Uradni list RS 100/25) je vzpostavljena zakonska opredelitev sistema AKIS, ki predstavlja pomembno reformo upravljanja politik ter presega tradicionalne sektorske pristope. Sistem AKIS se določa kot ključno orodje za doseganje kmetijskih ciljev in učinkovit odziv na kompleksne izzive, povezane s podnebnimi spremembami, nestabilnimi geopolitičnimi razmerami ter naraščajočimi zahtevami glede trajnosti, varovanja naravnih virov in konkurenčnosti, ki omogoča pospešeno uvajanje inovacij, novih tehnologij in praks ter okrepljeno sodelovanje in prenos znanja v kmetijsko prakso. Zakon tudi določa, da se za usklajeno delovanje sistema AKIS, sodelovanje deležnikov ter skrb za mrežo deležnikov sistema AKIS vzpostavi koordinacijsko telo sistema AKIS.
V okviru sistema AKIS v Sloveniji delujejo številna stičišča znanja, kot so delovne in strokovne skupine pri različnih deležnikih sistema AKIS (npr. v okviru Javne službe kmetijskega svetovanja), v okviru MKGP delujeta tudi dve skupnosti praks: ena za rastlinsko pridelavo in druga za živinorejo. Vse te skupine povezujejo kmetovalce, svetovalce, raziskovalce in druge deležnike, ki analizirajo in predlagajo aktualne teme za reševanje praktičnih izzivov in razvoja inovativnih rešitev za trajnostno kmetijsko prakso preko raziskav, programov javnih služb strokovnih nalog ter ukrepov skupne kmetijske politike.
Celovita analiza stanja in pristop h krepitvi sistema AKIS sta predstavljena v 8. poglavju Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 in Analizi stanja za specifični cilj 10 AKIS.
Povezovanje z Evropsko unijo – sistem AKIS je močno vpet v evropski okvir kmetijske politike. Programi, kot je Evropsko partnerstvo za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (angl. European Innovation Partnership ‘Agricultural Productivity and Sustainability – EIP-AGRI) podpirajo razvoj partnerstev oziroma t.i. operativnih skupin EIP za inovativne rešitve, ki spodbujajo trajnostni razvoj in konkurenčnost slovenskega kmetijstva. V okviru programskega obdobja Programa razvoja podeželja 2014–2022 je bilo podprtih 207 pilotnih in EIP projektov (ukrep M16 Sodelovanje), v programskem obdobju Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 pa je bilo odobrenih 20 EIP projektov (IRP31), 6 konzorcijev institucij znanja (IRP38) in 2 projekta iz naslova intervencije Testiranje naravovarstvenih ukrepov na zavarovanih območjih (IRP33).
Podporni mehanizmi sistema AKIS:
-
Koordinacijsko telo sistema AKIS
Koordinacijsko telo sistema AKIS je bilo vzpostavljeno junija 2024 in deluje v Oddelku za sistem znanja in inovacij v kmetijstvu, MKGP. To telo podpira usklajenost delovanja sistema AKIS, krepi sodelovanje deležnikov sistema in skrbi za mrežo deležnikov. Vzpostavlja povezave med EIP projekti, konzorciji institucij znanja (IRP38), ciljnimi raziskovalnimi projekti (CRP), projekti Obzorje Evropa, LIFE, Interreg, LEADER in drugimi projekti ter nalogami javnih služb v kmetijstvu za usklajen in sistematičen razvoj, izmenjavo in prenos znanja pri čemer sodeluje z inovacijskimi posredniki. Prizadeva si tudi zbirati potrebe glede znanja in inovacij med kmetovalci ter spodbuja mehanizme kot so Portal znanja za dostopnost rezultatov raziskav, strokovnih nalog javnih služb in drugega znanja, ki je neposredno uporaben za svetovalce in kmetovalce pri tem med drugim izdaja mesečni AKIS novičnik. Z namenom razvoja, preizkušanja, zlasti pa prikaza in razširjanja novih praks in tehnologij razvija sistem demonstracijskih kmetijskih gospodarstev.
-
Inovacijsko podporna mreža in inovacijski posredniki
Ključni akterji v inovacijsko podporni mreži so Javna služba kmetijskega svetovanja z inovacijskimi posredniki in kmetijskimi specialisti, Koordinacijsko telo AKIS, Mreža za podeželje, raziskovalne institucije in šolstvo. Preko različnih oblik vključevanja akterjev AKIS kot so strokovne skupine in panožni krožki v okviru JSKS, koordinacija javnih služb in nastajajoče mreže demonstracijskih kmetijskih gospodarstev v okviru Koordinacijskega telesa AKIS ter skupnosti praks različnih projektov Obzorje Evropa je na voljo razvejana mreža podpore za usmerjene raziskave po meri razvoja trajnostnega kmetijstva in potreb kmetovalcev ter učinkovit prenos znanja in inovacij med deležniki.
Inovacijsko posredništvo spodbuja sodelovanje med kmeti, svetovalci, raziskovalci in podjetji pri iskanju inovativnih rešitev za konkretne izzive na kmetijah. Sodelujejo pri koordiniranem zbiranju potreb kmetov po znanju. Nudijo podporo pri oblikovanju in izvajanju projektov evropskega partnerstva za inovacije (EIP) in konzorcijev institucij znanja ter pri prenosu rezultatov iz zaključenih projektov v prakso. Aktivnosti inovacijskega posredništva od leta 2023 izvajajo inovacijski posredniki v okviru Javne službe kmetijskega svetovanja, ki so regijsko razporejeni po vseh osmih kmetijsko-gozdarskih zavodih.
Portal znanja je spletna platforma, na kateri so zbrani rezultati raziskav ter različna druga gradiva (informacije iz usposabljanj, videoposnetki, poročila idr.). Namenjen je kmetovalcem, svetovalcem, raziskovalcem in ostalim deležnikom sistema znanja in inovacij, s ciljem izboljšanja dostopa do informacij in znanja v kmetijstvu.
Trenutno objavljenih 1.418 posameznih gradiv in skupaj 181 raziskav in projektov (april 2026). Ti obsegajo različne aplikativne projekte, ciljne raziskovalne programe (CRP), projekte Evropskega partnerstva za inovacije (EIP), programe Obzorje Evropa, LIFE, Interreg, LEADER/CLLD, pilotne EIP projekte, projekte v okviru Podnebnega sklada, sektorske intervencije ter temeljne raziskovalne projekte, pa tudi rezultate strokovnih nalog javnih služb. tako zagotavlja celovit pregled nad širokim naborom raziskovalnih in razvojnih rezultatov, ki so namenjeni kmetovalcem, svetovalcem, raziskovalcem ter drugim deležnikom sistema AKIS.
-
Intervencije SKP za ustvarjanje, izmenjavo in prenos znanja in inovacij v kmetijstvu (intervencije AKIS)
Intervencije Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 so pomemben steber razvoja sistema AKIS za krepitev sistema AKIS v Sloveniji, saj omogočajo učinkovito izmenjavo znanja, spodbujajo inovacije in podpirajo trajnostni razvoj kmetijstva.
V okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 so znotraj sistema AKIS opredeljene naslednje intervencije:
- Izmenjava znanja in prenos informacij ter usposabljanje svetovalcev (IRP32)
Intervencija IRP32 podpira organizacijo delavnic, seminarjev in izobraževalnih programov za kmete in svetovalce s ciljem prenosa znanja in uvajanja inovacij v kmetijsko prakso.
- Medgeneracijski prenos znanja (IRP30)
Namen te intervencije je olajšati prenos znanja med generacijami kmetov, s poudarkom na ohranjanju tradicionalnih praks ter vključevanju sodobnih tehnologij in metod v kmetijstvo.
- Podpora za projekte Evropskega partnerstva za inovacije – EIP (IRP31)
Intervencija spodbuja sodelovanje med kmeti, raziskovalci in drugimi deležniki pri razvoju in implementaciji inovativnih rešitev za izzive v kmetijstvu.
- Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno (IRP38)
Cilj te intervencije je vzpostavitev in podpora konzorcijev, ki združujejo različne institucije znanja, svetovalce in kmete za pospeševanje trajnostnih in digitalnih prehodov v kmetijstvu.
Vsebina je v pripravi.
-
Horizon projekt modernAKIS
Projekt modernAKIS je evropski projekt Obzorje Evropa, namenjen izboljšanju sistema AKIS z uvajanjem inovacij, povezovanjem deležnikov in spodbujanjem trajnostnih kmetijskih praks po vsej Evropi. Iz Slovenije v projektu kot partner sodeluje MKGP.
Podsistemi AKIS
-
Kmetovalci in njihove organizacije
Kmetovalci so središče sistema AKIS. Na eni strani želimo, da se sistem AKIS odziva na dejanske potrebe kmetovalcev in da vključuje njihove inovativne ideje v proces preizkušanja in testiranja, na drugi strani, da so vključeni v izmenjavo in prenos znanja.
Javna služba kmetijskega svetovanja, katere izvajalka je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), ima dolgoletno tradicijo in osrednjo vlogo pri svetovanju in prenosu znanja ter novih praks na kmetijska gospodarstva.
Kmetijsko svetovalna služba v Sloveniji nudi naslednje storitve:
- kmetijsko svetovanje – svetovanje o pridelavi rastlin, živinoreji, mehanizaciji in trajnostnih praksah;
- ekonomsko svetovanje – pomoč pri pripravi poslovnih načrtov, finančnih analiz in prijav na razpise;
- svetovanje o subvencijah – podpora pri izpolnjevanju vlog za subvencije in druge oblike finančne pomoči;
- usposabljanje – organizacija delavnic, seminarjev in demonstracij na področju kmetijstva;
- inovacije in prenosi znanj – pomoč pri uvajanju novih tehnologij in praks v kmetijstvu;
- okoljsko svetovanje – podpora pri uvajanju okoljskih ukrepov in trajnostnih praks;
- svetovanje mladim kmetom – posebna pomoč pri začetkih in razvoju kmetijskih gospodarstev;
- informiranje o zakonodaji – podpora pri razumevanju in izvajanju kmetijske zakonodaje;
- analize tal in pridelkov – nudenje storitev za izboljšanje kakovosti kmetijskih pridelkov.
JSKS svoje storitve sproti prilagaja potrebam kmetov in razvoju podeželja.
-
Javne službe strokovnih nalog
S kmetijsko proizvodnjo je tesno povezano iskanje ustreznejših, novih in optimalnejših tehnoloških rešitev ter boljša koordinacija in prenos znanja v prakso. V okviru posameznega kmetijskega sektorja je to pogoj za zagotavljanje produktivne, tržno naravnane in hkrati trajnostne ter okolju in ljudem prijazne kmetijske proizvodnje.
MKGP financira 12 javnih služb, ki delujejo na področju kmetijstva, s čimer se na sistematičen način zagotavlja razvoj novih tehnologij pridelave in prireje ter prenos novih znanj do kmetijskih svetovalcev in kmetov. Postopki financiranja in koordinacije javnih služb (priprava izhodišč in letnih programov dela) potekajo v okviru Direktorata za kmetijstvo na MKGP ter Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Javne službe strokovnih nalog v rastlinski proizvodnji izvajajo naslednje strokovne naloge: selekcija in žlahtnjenje novih sort, introdukcija in ekološka rajonizacija sort kmetijskih rastlin, zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala kmetijskih rastlin, preizkušanje tehnologij pridelave in ugotavljanje vrednosti kmetijskih rastlin za predelavo.
Javne službe strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin so organizirane po kmetijskih panogah (poljedelstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, oljkarstvo) ter hmeljarstvo. Naloge javnih služb izvaja šest institucij, in sicer Kmetijski inštitut Slovenije, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, Biotehniška fakulteta, Znanstveno raziskovalno središče Koper, KGZS – Zavod Nova Gorica ter KGZS – Zavod Maribor, sodeluje pa tudi več podizvajalcev.
Ena glavnih nalog strokovnega vodje posamezne javne službe je sodelovanje z Javno službo kmetijskega svetovanja in Javno službo zdravstvenega varstva rastlin, znanstveno-raziskovalnimi ustanovami, univerzami, podjetji, pridelovalci, skupinami in organizacijami pridelovalcev oziroma njihovimi združenji, drugo strokovno javnostjo in nevladnimi organizacijami ter vključevanje njihovih potreb v programe dela javne službe.
Javna služba zdravstvenega varstva rastlin (izvaja naloge s področja spremljanja, opazovanja in napovedovanja pojava bolezni in škodljivcev rastlin (prognoza škodljivih organizmov) in druge strokovne naloge povezane z varstvom rastlin. Javna služba skrbi za prenos znanja do pridelovalcev. Vključena je tudi v aktivnosti za izvajanje integriranega varstva rastlin (v nadaljnjem besedilu: IVR), ki je bilo razvito za potrebe obvladovanja škodljivih organizmov, ki naj ne bi bilo odvisno izključno od uporabe kemičnih snovi.
Javna služba nalog rastlinske genske in Javna služba nalog genske banke v živinoreji izvajata zbiranje in evidentiranje avtohtonega genskega materiala za kmetijstvo in prehrano, ocenjevanje in vrednotenje zbranega genskega materiala po mednarodnih deskriptorjih ter njegovo razmnoževanje in trajnostno rabo.
Javna služba strokovnih nalog v živinoreji se ukvarja z vodenjem rodovniških knjig in registrov za plemenske in hibridne živali. Njihove glavne naloge vključujejo preverjanje porekla, razmnoževanje plemenskih živali, merjenje proizvodnih lastnosti ter vzdrževanje informacijskih sistemov. Opravljajo tudi biološke in genske teste, napovedujejo genetske vrednosti ter objavljajo rezultate. Dodatno nadzorujejo prirejo mleka in mesa, spremljajo proizvodnost živali ter vodijo evidenco o plemenski čredi. Njihova naloga obsega tudi označevanje živali, izvajanje uradnih preizkušanj, laboratorijske analize ter razvoj in raziskave na področju rejskih programov.
Javna veterinarska služba zagotavlja najmanjši obvezni obseg zdravstvenega varstva živali pred boleznimi živali. Sem spada sistematično spremljanje stanja pri boleznih živali (diagnostične terenske in laboratorijske ter patoanatomske preiskave) in vakcinacija živali, ki jih vsako leto odredi minister. V okvir najmanjšega obveznega obsega spadajo tudi odškodnine za živali, predmete in surovine, do katerih je upravičen imetnik živali ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev.
Državna javna služba na osuševalnih in namakalnih sistemih izvaja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Organizirana je tako, da se izvaja po celotni Sloveniji. Naloge na osuševalnih in namakalnih sistemih obsegajo zlasti upravljanje in vzdrževanje osuševalnih sistemov (kadar se ne prenesejo na lokalno skupnost) ter upravljanje, vzdrževanje in delovanje državnih namakalnih sistemov ter načrtovanje in izvajanje njihovega upravljanja, ne pa tudi tehnologije kmetijske pridelave oziroma prenos znanja.
-
Znanstvenoraziskovalna dejavnost
Znanstvenoraziskovalna dejavnost se v zadnjih letih krepi. Državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost po področjih raziskav in razvoja kažejo, da se sredstva za kmetijske vede in veterino v zadnjih letih povečujejo in so v letu 2024 dosegla 46,4 mio evrov, kar predstavlja 8,5 % državnih proračunskih sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost (vir podatkov: SURS).
Raziskovalni inštituti in univerze so ključni akterji, ki prispevajo k ustvarjanju znanja in razvoju inovacij v kmetijstvu ter zagotavljajo nove raziskave za tehnološki napredek ter trajnostno rabo naravnih virov in ohranjanje okolja ter prilagajanja.
Rezultati raziskovalnih projektov pomembno pripomorejo k prilagajanju kmetijske politike, oblikovanju strategij, razvoju novih tehnologij v kmetijstvu v povezavi z varstvom okolja in ohranjanjem kulturne krajine, pridelavi zdrave hrane in varovanju ter zaščiti potrošnika, razvoju podeželja in večnamenskosti kmetijstva.
V Sloveniji raziskovalne institucije pokrivajo skoraj vsa področja kmetijstva, gozdarstva in živilstva, mednje prištevamo Kmetijski institut Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije, Inštitut Jožef Stefan, Nacionalni inštitut za biologijo, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Biotehniška fakulteta in Veterinarska fakulteta – Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede – Univerza v Mariboru, Fakulteta za vinogradništvo in vinarstvo – Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije – Univerza na Primorskem, Inštitut za nutricionistiko, Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma, Biotehniški center Naklo, Biotehniška šola Rakičan itd.
MKGP sodeluje na nacionalni ravni pri raziskovalnih dejavnostih v kmetijstvu in gozdarstvu kot sofinancer v aplikativnih, razvojnih in ciljnih raziskovalnih programih (CRP) ministrstva, pristojnega za znanost, in sicer pri raziskovalnih projektih, katerih predlog in izvedba izkazujeta strateško pomembnost in uporabnost projekta za razvoj resornih panog in vsebinskih področij MKGP. Posebej izpostavljamo CRP projekte (ciljni raziskovalni projekti), ki jih Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sofinancira v obsegu od 50 do 70 odstotkov upravičen stroškov in trajajo od enega do treh let. CRP projekti omogočajo usmerjeno raziskovanje ključnih izzivov, kot so podnebne spremembe, digitalizacija in trajnostni razvoj. MKGP in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost sta od leta 2011 odobrila sredstva za 204 CRP projekte (stanje na april 2026).
Pri sodelovanju in koordiniranju projektov s področja kmetijstva v okviru programa Obzorje 2020 in Obzorje Evropa se od leta 2014, ko se je program pričel, kaže zelo pozitiven trend rasti števila projektov.
Rezultati raziskav se v prakso prenašajo predvsem prek svetovalne službe, demonstracijskih aktivnosti, EIP in CRP projektov ter sodelovanja med raziskovalci, kmeti ter drugimi deležniki. Pomemben prispevek k hitrejšemu prenosu rešitev v prakso daje Portal znanja, kjer so na enem mestu na voljo rezultati in gradiva raziskovalnih dognanj.
Izobrazbena raven nosilcev in članov na slovenskih kmetijskih gospodarstvih se je v obdobju 2000–2024 precej izboljšala. Še vedno pa ima okoli polovica gospodarjev zgolj praktične izkušnje za delo v kmetijstvu. Delež gospodarjev na kmetijskih gospodarstvih, ki imajo zaključeno vsaj eno od oblik formalne kmetijske izobrazbe (osnovno ali popolno kmetijsko izobrazba), je v letu 2020 znašala 51,5 %, kar je bolje kot znaša povprečje v državah članicah EU-27 (27,6 %). Vendar pa imajo gospodarji kmetijskih gospodarstev najbolj ugodno izobrazbeno strukturo v nekaterih zahodnih evropskih državah kot so Nizozemska (81,9 %), Nemčija (66,8 %) in Francija (64,8 %), za katerimi Slovenija še vedno precej zaostaja. (vir podatkov: SURS)
V zadnjih letih opažamo tudi trend stabilnejšega števila vpisov v srednje in višješolske programe biotehniških smeri. Upada pa število vpisov v univerzitetne programe na področju agronomije in živinoreje.
Resorno ministrstvo za znanost v Sloveniji je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI). To ministrstvo je pristojno za oblikovanje in izvajanje politik na področju znanosti, raziskav in inovacij ter za spodbujanje kakovostnega razvoja visokega šolstva.
Visoko in kakovostno usposobljene strokovne službe in izobraženi ter povezani kmetovalci so ključ do uspeha v kmetijstvu, zato sodelujemo pri oblikovanju poklicnega in strokovnega izobraževanja na področju kmetijstva. Več informacij je na voljo v temi Informacije o izobraževanju na področju kmetijstva
Kontakt in sodelovanje
Za več informacij, tudi glede sodelovanja v skupnosti praks, se obrnite na nas:
