AKIS v Sloveniji
AKIS (angl. Agricultural Knowledge and Innovation System) pomeni povezanost organizacijskih tokov in tokov znanja med posamezniki, organizacijami in institucijami v kmetijstvu in sorodnih področjih. Namen je povezovati raziskovalce, kmete, svetovalce, odločevalce in druge deležnike za izboljšanje učinkovitosti kmetijskih praks in spodbujanje tehnoloških ter družbenih inovacij.
V Sloveniji sistem AKIS koordinira Koordinacijsko telo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), v okviru Oddelka za sistem znanja in inovacij v kmetijstvu. To telo krepi povezovanje in koordinacijo med ključnimi deležniki, vključno z raziskovalnimi institucijami, javno kmetijsko svetovalno službo, kmeti, inovacijskimi posredniki in drugimi organizacijami na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželja. Njegova naloga je usklajevanje izvajanja AKIS intervencij v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike, ustvarjanja, izmenjave in prenosa znanja, spodbujanje inovacij ter zagotavljanje podpore za trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva. V SN 2023–2027 se za AKIS namenja 33,26 milijonov evrov (oz. 6,65 milijona evrov letno), kar na letni ravni v primerjavi s prejšnjim obdobjem pomeni 90-odstotno povečanje.
V okviru sistema AKIS v Sloveniji delujeta dve skupnosti praks: ena za rastlinsko pridelavo in druga za živinorejo. Ti skupini združujeta kmete, svetovalce, raziskovalce in druge deležnike, ki analizirajo in predlagajo ukrepe glede izmenjave znanja, reševanja praktičnih izzivov in razvoja inovativnih rešitev za trajnostno kmetijsko prakso.
Analiza stanja in pristop k krepitvi sistema AKIS je opredeljen v Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027, poglavje 8 AKIS in digitalizacija
Strateški načrt SKP 2023–2027
Analiza stanja in SWOT za specifični cilj 10 AKIS – Priloga II k Strateškemu načrtu SKP
Ključni poudarki delovanja sistema AKIS v Sloveniji
- Izmenjava in prenos znanja – dobro delujoč sistem AKIS pomeni tesno sodelovanje med kmetijami, raziskovalnimi institucijami, izobraževalnimi organizacijami, svetovalnimi službami, ministrstvom in ostalimi akterji, kar omogoča hitrejše prenose inovacij, tehnologij in raziskovalnih rezultatov v prakso.
- Kmetovalci so središče sistema AKIS. Na eni strani želimo, da se sistem AKIS odziva na dejanske potrebe kmetovalcev in da vključuje njihove inovativne ideje v proces preizkušanja in testiranja, na drugi strani, da so vključeni v izmenjavo in prenos znanja.
- Raziskovalni inštituti in univerze so ključni akterji, ki prispevajo k ustvarjanju znanja in razvoju inovacij v kmetijstvu ter zagotavljajo nove raziskave za tehnološki napredek ter trajnostno rabo naravnih virov in ohranjanje okolja.
- Javne službe izvajajo strokovne naloge, kot so selekcija, žlahtnjenje, preizkušanje sort, ki ustrezajo slovenskim pridelovalnim pogojem in preizkušanje tehnologij.
- Javna služba kmetijskega svetovanja, ima osrednjo vlogo pri prenosu znanja in novih praks na kmetijska gospodarstva.
- Intervencije Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 pomenijo pomemben steber razvoja sistema AKIS: Intervencije IRP32 Izmenjava znanja in prenos informacij ter usposabljanje svetovalcev, IRP30 Medgeneracijski prenos znanja, IRP31 Podpora za projekte EIP in IRP38: Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno.
- Povezovanje z Evropsko unijo – sistem AKIS je močno vpet v evropski okvir kmetijske politike. Programi, kot je Evropsko partnerstvo za inovacije (EIP-AGRI) ter različni projekti podpirajo razvoj inovativnih rešitev, ki spodbujajo trajnostni razvoj in konkurenčnost slovenskega kmetijstva.
Izzivi in priložnosti v preteklih letih
V preteklih letih so se pri delovanju slovenskega sistema AKIS pojavili določeni izzivi, kot so nezadostno financiranje raziskav in izobraževanja, nezadostno sodelovanje med različnimi deležniki in nezadostno usklajevanje raziskovalnih projektov z dejanskimi potrebami kmetov ter počasno uvajanje novih tehnoloških rešitev. Kljub temu je sistem AKIS omogočil izvedbo številnih pomembnih projektov, ki so prispevali k izboljšanju produktivnosti, varnosti hrane ter trajnostnemu kmetijstvu.
Dosežki sistema AKIS
Javna služba kmetijskega svetovanja ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo, deluje na centralni in lokalni ravni po vsej državi in je ključni deležnik za prenos znanja na kmetovalce. Od leta 2023 v tej službi delujejo tudi inovacijski posredniki, ki zbirajo potrebe po znanju in inovacijah in pomagajo pri povezovanju kmetovalcev, raziskovalcev in svetovalcev za razvoj inovativnih rešitev v okviru t. imenovanih operativnih skupin (projekti EIP). V okviru sistema AKIS so bili vzpostavljeni in se uspešno izvajajo projekti evropskega partnerstva za inovacije (EIP), ki pomembno prispevajo k pospešenemu in širšemu prenosu raziskovalno-inovativnih rešitev v kmetijsko prakso. Pomemben dosežek je tudi vzpostavitev novega Koordinacijskega telesa AKIS, ki deluje na ministrstvu, s ciljem krepitve sodelovanja in povezovanja v sistemu AKIS na nacionalni in mednarodni ravni. Pomemben korak pri zagotavljanja transparentnosti in prenosa znanja iz raziskovalnih projektov pa predstavlja tudi vzpostavljen spletni portal znanja.
Prihodnost sistema AKIS v Sloveniji
Sistem AKIS bo še naprej ključna podpora za krepitev znanja in inovacij za trajnostno kmetijstvo v Sloveniji ter za prilagajanje izzivom, kot so podnebne spremembe, digitalizacija in povečanje konkurenčnosti kmetijskih dejavnosti.
Vzpostavljena bosta dva nova mehanizma: prvi bo omogočil vzpostavitev posebnih operativnih skupin EIP: konzorcije institucij znanja, zlasti za krepitev zmogljivosti znanstveno-raziskovalne dejavnosti na področju zelenega, digitalnega in podnebno nevtralnega kmetijstva, drugi pa bo pospešil medgeneracijski prenos znanja.
Slovenija bo še naprej sodelovala z Evropsko komisijo pri izmenjavi uspešnih praks, financiranju raziskav in zagotavljanju inovacij, ki bodo pripomogle k bolj trajnostnemu in konkurenčnemu kmetijstvu, vključena pa je tudi v Horizon projekt modernAKIS, v katerem sodelujejo vse države članice EU.
Intervencije AKIS
V okviru Strateškega načrta SKP 2023–2027 so znotraj sistema AKIS opredeljene naslednje intervencije:
- Izmenjava znanja in prenos informacij ter usposabljanje svetovalcev (IRP32) – Ta intervencija podpira organizacijo delavnic, seminarjev in izobraževalnih programov za kmete in svetovalce, s ciljem izboljšanja prenosa znanja in uvajanja inovacij v kmetijsko prakso.
- Medgeneracijski prenos znanja (IRP30) – Namen te intervencije je olajšati prenos znanja med generacijami kmetov, s poudarkom na ohranjanju tradicionalnih praks ter vključevanju sodobnih tehnologij in metod v kmetijstvo.
- Podpora za projekte Evropskega partnerstva za inovacije -EIP (IRP31) – Intervencija spodbuja sodelovanje med kmeti, raziskovalci in drugimi deležniki pri razvoju in implementaciji inovativnih rešitev za izzive v kmetijstvu.
- Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno (IRP38) – Cilj te intervencije je vzpostavitev in podpora konzorcijev, ki združujejo različne institucije znanja za pospeševanje trajnostnih in digitalnih prehodov v kmetijstvu.
Te intervencije so ključne za krepitev sistema AKIS v Sloveniji, saj omogočajo učinkovito izmenjavo znanja, spodbujajo inovacije in podpirajo trajnostni razvoj kmetijstva.
Izobraževanje v kmetijstvu
Izobraževanje na področju kmetijstva v Sloveniji poteka na več ravneh, od srednjih šol do visokošolskih programov.
Srednješolske programe kmetijske usmeritve ponujajo:
- Biotehniški izobraževalni center Ljubljana (BIC Ljubljana),
- Biotehniški center Naklo,
- Biotehniška šola Maribor,
- Srednja lesarska in gozdarska šola Maribor,Kmetijsko gozdarska šola Grm – Center biotehnike in turizma Novo mesto,
- Kmetijsko gozdarska šola Ptuj,
- Biotehniška šola Rakičan,
- Lesarska šola Maribor,
- Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,
- Šolski center Nova Gorica – Biotehniška šola,
- Šolski center Šentjur,
- Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna,
Izobraževalni center Piramida Maribor.Resorno ministrstvo za srednješolsko izobraževanje je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Na višješolski in visokošolski ravni pa izobraževanje zagotavljata predvsem:
- Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma,
- Šolski center Šentjur – Višja strokovna šola,
- Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani,
- Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru,
- Fakulteta za vinogradništvo in vinarstvo, Univerza v Novi Gorici,
- Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT) Univerze na Primorskem.
Programi vključujejo široko paleto tematik, od agronomije, živinoreje, vrtnarstva in gozdarstva do trajnostnega razvoja, varstva narave in inovacij v kmetijstvu.
V Sloveniji je za višješolsko izobraževanje (višje strokovne šole) pristojno Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI), za visokošolsko izobraževanje (fakultete, univerze) pa Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI).
Razvojno raziskovalna in inovacijska dejavnost (znanost v kmetijstvu)
Rezultati raziskovalnih projektov pomembno pripomorejo k prilagajanju kmetijske politike, oblikovanju strategij, razvoju novih tehnologij v kmetijstvu v povezavi z varstvom okolja in ohranjanjem kulturne krajine, pridelavi zdrave hrane in varovanju ter zaščiti potrošnika, razvoju podeželja in večnamenskosti kmetijstva.
V Sloveniji raziskovalne institucije pokrivajo skoraj vsa področja kmetijstva, gozdarstva in živilstva, mednje prištevamo Kmetijski institut Slovenije, Gozdarski institut Slovenije, Inštitut Jožef Stefan, Nacionalni inštitut za biologijo, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Biotehniška fakulteta in Veterinarska fakulteta – Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede – Univerza v Mariboru, Fakulteta za vinogradništvo in vinarstvo – Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije – Univerza na Primorskem, Inštitut za nutricionistiko, Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma, Biotehniški center Naklo, Biotehniška šola Rakičan, itd.
MKGP sodeluje na nacionalni ravni raziskovalne dejavnosti v kmetijstvu in gozdarstvu kot sofinancer v aplikativnih, razvojnih in ciljnih raziskovalnih programih (CRP) ministrstva, pristojnega za znanost, in sicer pri raziskovalnih projektih, katerih predlog in izvedba izkazujeta strateško pomembnost in uporabnost projekta za razvoj resornih panog in vsebinskih področij MKGP. Posebej izpostavljamo CRP projekte (ciljni raziskovalni projekti), ki jih Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sofinancira v obsegu od 50 do 70 % upravičen stroškov in trajajo od enega do treh let. CRP projekti omogočajo usmerjeno raziskovanje ključnih izzivov, kot so podnebne spremembe, digitalizacija in trajnostni razvoj.
Pri sodelovanju in koordiniranju projektov s področja kmetijstva v okviru programa Obzorje 2020 in Obzorje Evropa se od leta 2014, ko se je program pričel, kaže zelo pozitiven trend rasti števila projektov.
Izmenjava in prenos znanja
Rezultati raziskav se v prakso prenašajo predvsem prek svetovalne službe, demonstracijskih aktivnosti, EIP in CRP projektov ter sodelovanja med raziskovalci, kmeti ter drugimi deležniki. Pomemben prispevek k hitrejšemu prenosu rešitev v prakso daje Portal znanja, kjer so na enem mestu na voljo rezultati in gradiva raziskovalnih dognanj.
Resorno ministrstvo za znanost v Sloveniji je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI). To ministrstvo je pristojno za oblikovanje in izvajanje politik na področju znanosti, raziskav in inovacij ter za spodbujanje kakovostnega razvoja visokega šolstva.
Javne službe v kmetijstvu
V Sloveniji deluje 16 javnih služb na področju kmetijstva, ki vključujejo Javno kmetijsko svetovalno službo v okviru KGZS, ki podpira kmete pri uvajanju trajnostnih praks, financiranju in zakonodaji, javne službe za rastlinsko proizvodnjo, ki pokrivajo področja, kot so poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, ter javne službe za živinorejo, osredotočene na genetiko, rejo živali in kakovost proizvodov. Te službe zagotavljajo prenos znanja, izvajanje nacionalnih programov ter podporo trajnostnemu razvoju.
Spodaj so navedene javne službe na področju kmetijstva, skupaj s povezavami na njihove spletne strani:
Javne svetovalne službe
Javne službe strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin
Javne službe strokovnih nalog v živinoreji
Druge javne službe
Javna kmetijska svetovalna služba in inovacijski posredniki
Kmetijska svetovalna služba, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), igra ključno vlogo pri podpori kmetom pri uvajanju novih tehnologij in praks.
Kmetijsko svetovalna služba v Sloveniji nudi naslednje storitve:
- Kmetijsko svetovanje – svetovanje o pridelavi rastlin, živinoreji, mehanizaciji in trajnostnih praksah.
- Ekonomsko svetovanje – pomoč pri pripravi poslovnih načrtov, finančnih analiz in prijav na razpise.
- Svetovanje o subvencijah – podpora pri izpolnjevanju vlog za subvencije in druge oblike finančne pomoči.
- Izobraževanje in usposabljanje – organizacija delavnic, seminarjev in demonstracij na področju kmetijstva.
- Inovacije in prenosi znanj – pomoč pri uvajanju novih tehnologij in praks v kmetijstvu.
- Okoljsko svetovanje – podpora pri uvajanju okoljskih ukrepov in trajnostnih praks.
- Svetovanje mladim kmetom – posebna pomoč pri začetkih in razvoju kmetijskih gospodarstev.
- Informiranje o zakonodaji – podpora pri razumevanju in izvajanju kmetijske zakonodaje.
- Analize tal in pridelkov – nudenje storitev za izboljšanje kakovosti kmetijskih pridelkov.
KGZS svoje storitve sproti prilagaja potrebam kmetov in razvoju podeželja.
Inovacijski posredniki in EIP vem točka
- Izvajanje inovacijskega posredništva je urejeno in financirano v sklopu Javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS), ki jo pogodbeno izvaja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Aktivnosti inovacijskega posredništva izvajajo inovacijski posredniki, ki so regijsko razporejeni po vseh osmih kmetijsko-gozdarskih zavodih. EIP VEM točka (Evropsko partnerstvo za inovacije – Vse na enem mestu) služi kot centralna informacijska točka, ki podpira izvajanje EIP projektov, nudi informacije o razpisih, omogoča mreženje deležnikov in krepi prenos inovacij v kmetijsko prakso. Na povezavi je na voljo tudi seznam inovacijskih posrednikov.
modernAKIS – projekt v okviru sistema AKIS
Projekt modernAKIS je evropski projekt, namenjen izboljšanju sistema AKIS z uvajanjem inovacij, povezovanjem deležnikov in spodbujanjem trajnostnih kmetijskih praks po vsej Evropi. Več o projektu modernAKIS
Portal znanja kot stičišče znanja in inovacij
Portal znanja je spletna platforma, na kateri so zbrani rezultati raziskav ter različna druga gradiva (informacije iz usposabljanj, videoposnetki, poročila idr.). Namenjen je kmetovalcem, svetovalcem, raziskovalcem in ostalim deležnikom sistema znanja in inovacij (AKIS), s ciljem izboljšanja dostopa do informacij in znanja v kmetijstvu.
Poiščite gradiva in raziskave na Portalu znanja, ki vas zanimajo!
Kontakt in sodelovanje
Za več informacij, tudi glede sodelovanja v skupnosti praks, se obrnite na nas:
