Infografika projekta | Avtor: MKGP

Vseslovenski projekt je namenjen sanaciji posledic naravnih ujm (žledolom, vetrolom, podlubniki), ki so v zadnjih šestih letih močno prizadele več kot 60 odstotkov gozdov. Več kot 37.000 ha gozda je bilo prizadetega do te mere, da ga je treba popolnoma obnoviti. Večina obnove gozdov poteka zaradi ohranjenosti gozdov v Sloveniji po naravni poti, med 5 % in 10 % gozdnih površin pa je potrebno obnoviti s sadnjo sadik gozdnega drevja. 

Sajenje novih sadik | Avtor: Zavod za gozdove Slovenije

Projekt izstopa zaradi sonaravne in trajnostne zasnove širokega nabora ukrepov sanacije poškodovanega gozda. Ukrepi upoštevajo doktrino Slovenske gozdarske šole in njena ključna načela pri prilagajanju večnamenskega gospodarjenja z gozdom gozda in  na podnebne spremembe in njihove posledice. Ključno je sodelovanje širokega kroga deležnikov v gozdno-lesni verigi, tako pri načrtovanju kot izvajanju ukrepov. Projekt je bil zasnovan tako, da se je sproti prilagajal razmeram v gozdovih in gozdarstvu oz. posledicam naravnih ujm. Prav tako je projekt vpeljal vrsto novih strokovnih rešitev na področju obnove in nege gozda, s katerimi prilagajamo gozdove na podnebne spremembe in bodo uporabne tudi v prihodnosti.

“Obnovimo slovenske gozdove!”

Posajene sadike bukev | Avtor: Zavod za gozdove Slovenije

GLAVNE AKTIVNOSTI

Projekt je vključeval dve glavni aktivnosti:

1. Nakup sadik gozdnega drevja in potrebnega materiala za zaščito mladja pred divjadjo. Nakup je izpeljal Zavod za gozdove Slovenije, prejemniki materialov pa so bili lastniki gozda, ki so sodelovali in izvajali dela. Teh je bilo več kot 800. 
2. Izvedba del za odpravo škode in obnovo gozda, ki so obsegala 7 vrst ukrepov, so izvajali lastniki gozdov, s čemer so postali upravičenci do denarne podpore iz sredstev projekta.
    

Celoten proces obnove je bil zastavljen v skladu z načeli sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. V skladu z načeli tako, da z uporabo lokalno vzgojenih sadik avtohtonih drevesnih vrst iz registriranih gozdnih drevesnic, zagotavljajo ustrezno genetsko poreklo sadilnega materiala, zmanjšujejo ogljični odtis gozdne proizvodnje in pospešujejo lokalno pridelavo.

Posledice žledoloma | Avtor: Tone Jerič

SMREKA V SLOVENSKEM PROSTORU

Smreka je bila v preteklosti, podobno kot v vseh srednjeevropskih državah, umetno pospeševana in vnešena tudi na gozdna rastišča, kamor po naravi ne sodi. Zaradi plitvega koreninjenja, občutljivosti na sušo in statične neodpornosti je danes zaradi posledic podnebnih sprememb (bolj pogoste suše, vročinski valovi in naravne ujme) močno ogrožena, predvsem v nižinskem in srednjem višinskem pasu. Zmanjšana je njena vitalnost, poleg tega pa so spremenjene podnebne razmere ugodne tudi za razmah njenih škodljivcev, predvsem smrekovih podlubnikov. Pomemben ukrep prilagajanja gospodarjenja z gozdovi na podnebne spremembe je tako zmanjševanje deleža smreke na zanjo neprimernih rastiščih in zamenjava smreke z drugimi avtohtonimi drevesnimi vrstami, ki so del naravne zmesi drevesnih vrst na določenem gozdnem rastišču.

Posledice vetra na Kočevskem | Avtor: Zavod za gozdove Slovenije

CILJI PROJEKTA

Cilj projekta je bil čim hitrejša obnova v naravnih ujmah poškodovanih gozdov.

Aktivnosti za doseganje cilja:

• Zagotavljanje ustreznega materiala za obnovo s sadnjo sadik gozdnega drevja. 
• Intenzivno varstvo mladega gozda pred poškodbami zaradi divjadi. 
• Podpora izvedbi ukrepov obnove gozda in ukrepov nege gozda, ki bodo omogočili njegov nadaljnji razvoj gozdov v smeri stabilnih in kvalitetnih gozdnih sestojev v prihodnosti.

Z aktivnostmi so preprečili razvoj negativnih posledic naravnih ujm kot so razvoj erozijskih procesov in nadaljnje širjenje bolezni oziroma škodljivih organizmov ter nemoteno uresničevanje vseh funkcij gozdov, od gospodarskih do ekoloških in socialnih.

Postavljene ograje | Avtor: Zavod za gozdove Slovenije

REZULTATI

Do sedaj je bilo s sadnjo obnovljenih preko 1.100 ha poškodovanih gozdov in posajenih preko 3 milijone sadik 19-tih različnih gozdnih drevesnih vrst. Za zaščito posajenih sadik pred objedanjem divjadi je bilo postavljenih 60 km ograj, 130.000 sadik je bilo zaščitenih s tulci oz. s količenjem, sadike na 1.750 ha pomlajenih površin pa so bile zaščitene s odvračalnimi premazi. Pomlajene površine gozda so bile dodatno negovane z ukrepi nege na površini 2.000 ha. Z ukrepom odstranitev podrtega drevja iz varovalnih gozdov se je zagotovil posek in spravilo 36.000 m3 poškodovanega lesa, kar omogoča hitrejšo obnovo varovalnih gozdov.

Poleg neposrednih učinkov je projekt pospešil tudi razvoj gozdnega drevesničarstva v smeri kontejnerske vzgoje sadik, ki so bile v projektu prvič masovno uporabljene v Sloveniji. Povečala se je proizvodnja ustreznih sadik lokalnih provenienc v registriranih drevesnicah in njihova uporaba s 0,5 milijona sadik leta 2013 na skoraj 2 milijona sadik gozdnega drevja leta 2020.
Projekt je spodbudil ukrepe aktivnega gospodarjenja v varovalnih gozdovih, ki so bili do sedaj zapostavljeni in sinonim za ne-ukrepanje, predstavljajo pa eno od kritičnih točk pri preprečevanju negativnih posledic podnebnih sprememb.

Iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 so bile v okviru podukrepa 8.4 sofinancirane naslednje aktivnosti:
– nakup sadik in materiala za zaščito,
– dela za odpravo škode in obnovo gozda,
– ureditev vlak potrebnih za izvedbo sanacije gozdov.

KONTAKT
Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1001 Ljubljana
Kontaktna oseba: Andrej Breznikar andrej.breznikar@zgs.si
Spletna stran: http://www.zgs.si/

  *     *     *     

Zeliščni vrt in kmetija Majnika je bila ena izmed kandidatov, ki jih je slovenska mreža za podeželje prijavila na evropski natečaj Rural Inspiration Awards 2021. Razpisane so bile štiri kategorije in Zeliščni vrt in kmetija Majnika je bila uvrščen v kategorijo Odporna prihodnost. Več: KLIK

*   *   *