Povzetek s konference o novih tehnologijah v kmetijstvu

Povzetek s konference o novih tehnologijah v kmetijstvu

  • Datum objave 02.11.2022

Foto: Prikaz delovanja avtonomnega robota, avtor: Regijska razvojna agencija ROD Ajdovščina

 

Povzetek iz Konference o novih tehnologijah v kmetijstvu, ki se je odvijala dne 27. 10. 2022 v Ajdovščini je, da so inovacije v sodobnem kmetijstvu pomembnejše kot kdaj koli prej. Konferenco sta organizirali Regijska razvojna agencija ROD Ajdovščina in Kmetijski inštitut Slovenije, s finančno podporo Mreže za podeželje v okviru MKGP. Sodelujoči so izpostavili, da morajo biti nove tehnologije in tehnološki napredek v kmetijstvu odgovor na klimatske spremembe, naraščajoče potrebe po hrani in konkurenčnost kmetijske panoge, a hkrati dodali, da bosta morali družbo znanja na tem področju spodbujati tudi država in industrija.

Kot je poudaril dr. Blaž Germšek iz Kmetijskega inštituta Slovenije, se bo morala proizvodnja hrane po navedbah Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) v prihodnje povečati kar za 70 odstotkov in edini način, da se to zgodi, je tehnologija. Ne preseneča, da je v zadnjih desetih letih kmetijska tehnologija doživela eksplozijo. »V zadnjih petih letih se je v sodobne kmetijske tehnologije vložilo 6,7 milijarde dolarjev, samo v zadnjem letu pa 1,9 milijarde dolarjev,« je med drugim pojasnil dr. Germšek. Po njegovih besedah je kmetijstvo ključna visokotehnološka panoga prihodnosti. »Sodobni paradižnik je enako tehnološko izpopolnjen znanstveni dosežek kot zadnja verzija iPhona. Sodobno kmetijstvo lahko omogoča proizvodnjo hrane ne glede na vremenske razmere, kraj in čas pridelave, obenem pa znižuje stroške in povečuje dobiček. Kar 57 odstotkov kmetijske pridelave je že danes možno robotizirati,« je poudaril. Med sodobnimi tehnologijami, ki jih danes zasledimo v kmetijstvu, je omenil avtomatizacijo in digitalizacijo kmetij in delovnih procesov, avtonomne delovne stroje oziroma robote, proizvodnjo v zavarovanih prostorih (steklenjaki, plastenjaki, hale), umetno inteligenco, agrofotovoltaiko, sodobno genetiko in žlahtnenje, sodobna sredstva za varstvo rastlin ter novodobne proizvodno-promocijsko-prodajne sisteme. V Sloveniji imamo po njegovih ugotovitvah kar nekaj težav pri razvoju in implementaciji sodobnih tehnologij v kmetijstvu. »Padec produktivnosti kmetijske proizvodnje je vedno povezan z zmanjšanjem financiranja raziskav v kmetijstvu, premalo je domačih naložb v sodobne tehnologije, premalo je znanja oziroma zanimanja resornega ministrstva za visoke tehnologije, pa tuje sodobne tehnologije ‘na ključ’ niso prilagojene na specifične domače agroklimatske in agroekonomske razmere,« je naštel nekaj največjih težav.

Kljub temu je v Vipavski dolini mogoče najti nekaj dobrih praks pri uvajanju novih tehnologij v kmetijstvo. Eden takšnih je sistem SPON za odločanje o namakanju, ki podpira strokovno pravilno namakanje na kmetijah po Sloveniji. Sistem SPON namreč kmetovalce podpira pri odločitvah o namakanju, pri čemer jim za pet dni vnaprej podaja priporočeni čas in obrok namakanja, pri tem pa upošteva podatke o količini vode v tleh, potrebi rastline po vodi glede na razvojno fazo, vodozadrževalne lastnosti tal, vremensko napoved in tehnologijo namakanja. Pilotno so orodje SPON uvedli prav v Vipavski dolini, in sicer v okviru projekta LIFE ViVaCCAdapt. Kot pravi Luka Žvokelj z Biotehniške fakultete v Ljubljani so pri tem projektu v letu 2016 začeli sodelovati s 35 pridelovalci, Občino Ajdovščina in Regijsko razvojno agencijo ROD Ajdovščina. »Sistem nam je uspelo vzpostaviti, razširili pa smo ga na celotno Slovenijo, in sicer na pet slovenskih regij. Sistem smo uspešno testirali, lani ga je prevzel ARSO in je zdaj na voljo vsem pridelovalcem v Sloveniji«. Med primeri dobrih praks velja omeniti tudi daljinski nadzorni sistem za avtomatsko spremljanje žuželk – Trapview, ki ga je razvilo podjetje EFOS iz Razdrtega in ga danes trži po celem svetu. Kot je povedal Uroš Kravos iz podjetja EFOS, z omenjenim sistemom trenutno spremljajo že več kot 50 škodljivcev, njihovi glavni trgi pa so Francija, Italija, Španija, ZDA in Brazilija. V prihodnjih letih naj bi se med njihove kupce vpisali še Avstralija in Mehika, torej vse največje proizvajalke hrane na svetu. Njihove pasti za škodljivce so bile pred leti že uvedene na nekaterih kmetijah v Vipavski dolini v okviru čezmejnega projekta z Italijo GREVISLIN. Dr. Peter Berk s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru pa je predstavil opremo za nadzor nad odmerjanjem količine fitofarmacevtskih sredstev (FFS) glede na lastnosti krošnje vinske trte. Sistem so doslej testirali že v različnih slovenskih regijah, po besedah dr. Berka pa alternativne tehnike za optimizacijo procesa nanašanja škropilne brozge delujejo na principu elektronskih merilnih sistemov za zaznavanje karakterističnih lastnosti krošenj vinskih trt in predstavljajo enega izmed najpomembnejših procesov pri izpolnjevanju naravovarstvenih, ekonomskih in varnostnih zahtev zdrave pridelave grozdja. Dr. Peter Berk je v vinogradu Urbana Petriča na Slapu pri Vipavi v popoldanskih urah tudi prikazal avtomatizirani proces nanašanja fitofarmacevtskih sredstev, podjetje PeK automotive pa je tam prikazalo delovanje avtonomnega robota SLOPEHELPER.

Na konferenci so sodelovali tudi gostje iz Italije, in sicer predstavniki Polo Tecnologico ALTO ADRIATICO iz Pordenona, ki so predstavili strateško uvajanje novih tehnologij v kmetijstvu in pomembnost podpornih institucij v Italiji. Dr. Lucia Renzetti je med drugim izpostavila, da študijske programe pripravljajo na osnovi potreb podjetij ter da so v študijskem letu 2021/2022 uvedli kar štiri nove programe, ki so namenjeni področju digitalizacije. Prav z digitalizacijo je namreč mogoče slediti in konkurirati tudi trendom v kmetijski proizvodnji. V Polo Tecnologico ALTO ADRIATICO sicer ponujajo tudi tehnološko podporo podjetjem, kmetijam in posameznikom pri prehodu na digitalizacijo, pri čemer izpostavljajo, da ima v tem procesu izobraževanje ključno vlogo. V omenjenem tehnološkem parku si sicer prizadevajo upoštevati potrebe podjetij in kmetij, hkrati pa se obračajo na institucije javne uprave, da bi pri objavljenih razpisih poiskali najboljše možnosti za podporo prizadevanjem za tehnološki napredek.

V popoldanskem delu konference so organizatorji dogodka pripravili še okroglo mizo, ki jo je vodil mag. Tomaž Poje s Kmetijskega inštituta Slovenije in na kateri so sodelovali župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin, Darko Simončič z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vodja sektorja za podatkovno ekonomijo Službe vlade za digitalno preobrazbo mag. Aleš Veršič, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Branimir Radikon, ravnateljica Biotehniške šole Šempeter Barbara Miklavčič Velikonja in kmet Janez Valič. Na okrogli mizi so razpravljali  o vlogi digitalizacije pri prilagajanju na podnebne spremembe in drugih vplivih na varovanje okolja ter zdravja ljudi. Občina Ajdovščina je na tem področju prepoznana kot nosilka dobrih praks. Kot so izpostavili sodelujoči v razpravi, Slovenijo v prihodnje čakajo veliki premiki in povečanje digitalizacije tako na sistemski ravni kot tudi na kmetijah. Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da bo treba za dosego tega cilja najprej poskrbeti za dovolj veliko povezljivost slovenskega podeželja z visoko zmogljivim internetom in širokopasovnim omrežjem ter povečati digitalno pismenost, raven informatizacije in digitalizacije pa bodo morale pomagati dvigniti tudi različne podporne institucije in država.

Udeleženci včerajšnje prve konference o novih tehnologijah v kmetijstvu, ki so se v Ajdovščino pripeljali iz vseh koncev Slovenije, so pohvalili pobudo Regijske razvojne agencije ROD za organizacijo tovrstnega dogodka. Tako kmetje kot kmetijski svetovalci in ostali deležniki podpornega okolja, so mnenja, da bi moralo biti tovrstnih dogodkov v prihodnje še več.

 

Deli z drugimi