Mejice kot podpora biotski raznolikosti, ohranjanju tradicionalnega in izginjajočega kulturnega vzorca slovenskega podeželja ter zagotavljanju ekosistemskih storitev
- Datum objave 19.08.2024
Osnovni podatki o projektu:
- leto začetka izvajanja projekta (letnica): 2021
- leto zaključka projekta (letnica): 2024
- status projekta: zaključen
- naziv vodilnega partnerja: Gozdarski inštitut Slovenije
- lokacija vodilnega partnerja (na ravni statističnih regij): Osrednjeslovenska
- vir sofinanciranja: PRP 2014–2020
- številka podukrepa PRP 2014–2020: podukrep 16.5 Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam
- skupna vrednost projekta:
- višina javnih sredstev: 248.605,02 €
Kratek opis in cilji:
V okviru triletnega projekta, podprtega s strani Republike Slovenije in Evropske Unije, so v sodelovanju z več partnerji uspešno izvedli obnovo in revitalizacijo mejic v slovenski kmetijski krajini.
Glavni cilj projekta je bil ozaveščanje in usposabljanje kmetij ter strokovne in širše javnosti o pomenu in načinih vzpostavitve ter vzdrževanja mejic. Mejice so bistven element kulturne in kmetijske krajine, ki zagotavljajo ter pozitivno vplivajo na izboljšanje biotske raznovrstnosti in številne ekosistemske storitve.
Projekt je vključeval razvoj in implementacijo modela za prepoznavanje in povečanje vrednosti mejic, ki so ga preizkusili na petih kmetijskih gospodarstvih po Sloveniji in se je v vseh primerih izkazal kot uspešen in primeren za slovensko kmetijsko krajino. Z inovativnim pristopom, ki vključuje uporabo sadike gozdnih dreves okuženih z gomoljikami ali tartufi, v kombinaciji z več plodonosnimi in medonosnimi vrstami, so izboljšali dolgoročni ekološki in ekonomski potencial mejic. Ta pristop, skupaj z izbiro rastlinskih vrst prilagojenih predvidenim klimatskim spremembam, dolgoročno zagotavlja dodatne ekosistemske storitve mejic, kot so povečana količina pridelanega medu in plodov, varovanje tal, zaščita pred vetrom, hrana za divje opraševalce in zaščita domačih in divjih živali itd.
S projektom so dokazali, da lahko mejice ponovno pridobijo svoje mesto v kmetijski krajini, ne le kot elementi biodiverzitete, temveč kot pomemben ekonomski vir za kmete, obenem pa so obudili in spodbudili sodelovanje kmetov z raziskovalnimi in svetovalnimi inštitucijami. Ta pristop, ne samo da prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti, ampak dolgoročno povečuje ekonomsko varnost kmetijskih gospodarstev in spodbuja sonaravno gospodarjenje, kar kaže na velik potencial mejic za trajnostni razvoj slovenskega podeželja.
Pomen mejic
Mejice igrajo ključno vlogo v povezovanju življenjskih okolij in spodbujanju biotske raznovrstnosti. Gostota in višina mejic ter njihova vrstna sestava, ki je odvisna od rabe zemljišč in vzdrževanja, vplivajo na številčnost in raznolikost živalskih ter glivnih vrst, ki v njih najdejo zavetje, hrano in prostor za razmnoževanje. Mejice varujejo pred erozijo, delujejo kot protivetrne zaščite, zmanjšujejo spiranje hranil in onesnažil v vodotoke in tla ter nudijo življenjski prostor številnim živalskim vrstam. V mestih prispevajo k izboljšanju kakovosti zraka, zmanjšanju hrupa in mestnega toplotnega učinka. Pravilno sajene mejice služijo kot migracijski koridorji za divje živali.
Rezultati:
Izvedba praktičnega preizkusa in doseženi cilji in rezultati projekta
Mejice so v projektu zasadili ali obnovili na šestih lokacijah, ki se med seboj bistveno razlikujejo po klimatskih razmerah in lastnostih tal. Pri izbiri rastlinskih vrst so izhajali iz lokalnega okolja, kjer izbrane vrste že samorodno dobro uspevajo ter jih dopolnili z izbranimi sortami ali vrstami prilagojenimi na prihajajoče klimatske razmere. Skupno je bilo na šestih kmetijah posajenih več kot 720 rastlin, med njimi bezeg, brek, breza, češnja, črni ribez, dren, glog, jablana, jerebika, kostanj, leska, robida, skorš, sliva, sončnica in šipek. Vse sadike leske in breze smo mikorizirali (okužili) z v Sloveniji avtohtono in široko prisotno tržno vrsto poletne gomoljike (Tuber aestivum / uncinatum). Po sajenju so kmetije poskrbele za individualno ali skupinsko zaščito pred divjadjo.
Med terenskimi preučevanji so izvedli preliminarne ocene začetnih pogojev za posamezna kmetijska gospodarstva, naredili popise rastlinskih vrst, ocenili biotsko raznolikost in izbrali vrste s potencialom za proizvodnjo ali posebne ekosistemske storitve. Na podlagi tega izbora so pričeli z oblikovanjem ukrepov in razvijanjem modela za urejanje in vzdrževanje mejic z uporabo plodonosnih, medonosnih in/ali redkejših drevesnih ter grmovnih vrst, skupaj z oceno njihove ustreznosti za gojenje gomoljik. Prilagajanje izbire vrst glede na specifične značilnosti in potrebe posameznega kmetijskega gospodarstva je pripomoglo k optimizaciji izbora in ustanovitvi mejic, ki bodo usklajene z željami lastnikov in zagotavljale maksimalno in pestro proizvodno in ekosistemsko funkcijo.
Zasaditve mejic so izvedli na v naprej pripravljenem (očiščenem/izsekanem) prostoru z ustrezno pripravo tal, v terminsko primernem času. Na vsakem kmetijskem gospodarstvu smo zaradi posebnosti in različnosti leg in lokacij ukrepe ustrezno prilagodili in izvedli. Z odstranjevanjem tujerodnih in invazivnih drevesnih in zeliščnih vrst so dosegli izhodiščno naravno sestavo mejic. Z izborom vrst so zagotovili izboljševanje stanja biodiverzitete in multiplikacijo pomena tako zastavljenih mejic (naravoslovni, okoljski, krajinski in kmetijski vidik). Zaradi vseh pozitivnih vplivov je potrebno mejice ohranjati. Vsak lastnik kmetijske površine lahko poskrbi in na manj vrednem zemljišču posadi mejico, ki bo več let in desetletij dajala sadeže, glive, med, ter izboljšala biotsko pestrost in kvaliteto našega življenjskega okolja.
Na vsakem kmetijskem gospodarstvu smo z lastniki v individualnih razgovorih obravnavali izzive in razvojne možnosti, ki jih mejice lahko prinesejo v njihova specifična okolja. Lastnike smo vodili v izvajanju ukrepov za pravilno odstranjevanje in zatiranje tujerodnih ter invazivnih vrst. Prav tako smo zabeležili začetno stanje obstoječih in bodočih mejic za lažje načrtovanje in ocenjevanje učinkovitosti našega dela.
Za vsako kmetijsko gospodarstvo smo pripravili individualizirane načrte sadnje in izvedli označevanje ter sajenje izbranih avtohtonih rastlinskih in grmovnih vrst. V tretjem in četrtem šestmesečnem obdobju projekta smo zakoličili mejice, označili načrte sajenja in, kjer je bilo potrebno, sajenje opravili po poletni košnji. Zbrali smo podatke o okoljskih pogojih in izvedli popise vrst v okolici obstoječih in načrtovanih mejic, ki so služile kot osnova za izbor vrst za njihovo vzpostavitev ali obnovo. Novo načrtovane mejice smo umestili tako, da ohranjajo raznolik krajinski vzorec z minimalnim vplivom na kakovostnejša kmetijska zemljišča.
Izvedli so serijo usposabljanj, delavnic in javnih predstavitev projekta za člane kmetijskih gospodarstev in širšo javnost, z namenom povečevanja zavedanja in krepitve znanja o vzpostavljanju in ohranjanju mejic. Predstavitve so vključevale več tem, vključno z vključevanjem kmetijskih gospodarstev v urejanje in vzdrževanje mejic, spodbujanjem trajnostnega upravljanja, varovanjem tal in ohranjanjem biotske raznolikosti. Udeleženci so se seznanili z različnimi pristopi in tehnikami urejanja mejic, izbiro rastlinskih vrst, vzdrževanjem habitatov za koristne organizme, metodami za preprečevanje erozije in ohranjanje tal ter trajnostnimi praksami kmetovanja. Predstavili smo tudi uspešne primere sodelovanja kmetijskih gospodarstev v projektu, izbrane vrste za vzpostavitev ali obnovo mejic in njihov vpliv na biodiverziteto, ekosistemske storitve in koristi za kmetijska gospodarstva.
Glavni doseženi cilji projekta:
1. Ekološki cilji:
– Vzdrževanje in povečanje biotske pestrosti.
– Omejevanje razširjenosti in številčnosti invazivnih tujerodnih vrst.
V sklopu projekta smo podrobno dokumentirali doseganje ekoloških ciljev, ki so bili osrednji del prizadevanj. Na začetku smo na terenskih ogledih izvedli oceno začetnega stanja za posamezna kmetijska gospodarstva, kar nam je omogočilo načrtovanje in uvedbo modela za vključevanje mejic v prostor kulturne krajine. Temeljito smo izdelali popise vrst in ocenili biotsko raznolikost. Na podlagi tega smo izbrali proizvodno zanimive vrste za nadaljnje načrtovanje ukrepov ter razvoj modela za urejanje in vzdrževanje mejic z uporabo plodonosnih, medonosnih in drugih drevesnih ter grmovnih vrst. Prav tako smo ocenili možnosti za uporabo mejic za gojenje gomoljik.
2. Prostorski cilji:
– Vzpostavitev in ohranjanje pestrih krajinskih vzorcev.
– Izboljšanje vidnih kakovosti krajine.
– Boljša orientacija v prostoru.
V začetni fazi projekta smo zbrali podatke o okoljskih značilnostih na lokacijah kmetijskih gospodarstev in mejicah, identificirali naravno prisotne in potencialno koristne vrste. S sodelovanjem lastnikov zemljišč smo razvili smernice za urejanje mejic, ki so se osredotočile na izpolnjevanje vizij lastnikov ter proizvodnih in ekosistemskih potreb. Pri tem smo se v veliki meri zanašali na znanja in izkušnje partnerjev in sodelavcev Gozdarskega inštituta Slovenije, Vrtnarstva Štanta, Zavoda Jabolko in sodelavcev podjetja Replika d.o.o.
3. Socio-ekonomski cilji:
– Povečanje potenciala prostora za turistično, športno in rekreativno dejavnost.
– Ohranjanje genskega materiala avtohtonih in tradicionalnih rastlinskih vrst.
V okviru našega projekta smo izvedli usposabljanja za kmetijska gospodarstva, ki so bila usmerjena v povečanje socio-ekonomskih koristi in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prvo usposabljanje je bilo namenjeno prepoznavanju in ukrepanju ob pojavu invazivnih vrst. Članom kmetijskih gospodarstev je ponudilo znanje za vzdrževanje avtohtonih, klimatskim spremembam prilagojenih in proizvodno pomembnih vrst, kar je ključno za ohranjanje genskega materiala tradicionalnih rastlinskih vrst.
Drugo in tretje usposabljanje je bilo osredotočeno na vključevanje kmetijskih gospodarstev v urejanje in vzdrževanje mejic s poudarkom na trajnostnem upravljanju in ohranjanju biotske raznovrstnosti ter na dodani vrednosti mejic. Vsebina je zajemala različne pristope in tehnike za urejanje mejic, izbiro primernih rastlinskih vrst, vzdrževanje habitatov ter metodologije za preprečevanje erozije in ohranjanje tal. Ta usposabljanja so udeležence opolnomočila z znanji, ki poleg znanj za izboljševanje biotske raznolikosti in spodbujanja vidnosti ter pomena ekosistemskih storitev izrazito povečujejo potencial za razvoj turističnih in rekreativnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.
Gradiva, ki so nastala tekom projekta:
- Kako, da tartufe lovite, Žare? Loviš nekaj, kar beži, dr. Tine Grebenc, objavljeno 9. 10. 2021, dnevni časopis Večer str. 20-23, avtorica prispevka Glorija Lorenci.
- Prispevek o Mejicah, Radio SLO1, oddaja Od setve do žetve: Vloga mejic, uspeh novega nasada črnega tartufa na Tolminskem, dr. Tine Grebenc, GIS in Aljaž Bevk, TK Široko; avtorica prispevka Jernejka Drolec, 8. 1. 2023;
- Prispevek o Mejicah, radio Primorski Val: V okviru projekta Mejice tartufi tudi na Turistični kmetiji Široko, dr. Tine Grebenc, GIS in Aljaž Bevk, TK Široko; avtorica prispevka Simona Skočir, 17. 1. 2023;
- Najava projekta Mejice, Radio94, projektni partner Notranjski regijski park, avtorica Eva Kobe, NRP; objavljeno dne, 11. 11. 2021;
- Prispevek o Mejicah, Radio SLO1, oddaja Od setve do žetve: Kje najraje rastejo tartufi in ali jih lahko tudi gojimo? Kakšna je vloga mejic in kaj mejice sploh so? Katere drevesne vrste in grmovnice sodi vanje?, dr. Tine Grebenc, GIS in Tamara Urbančič, SGLZŠ, avtorica prispevka Sabrina Mulec, 19. 12. 2021;
- Mejice kmetom nudijo več kot le mejo s sosedi, dr. Tine Grebenc in Nejc Suban, GIS, objavljeno aprila 2024, časopis Slivniški pogledi str. 36.
Povezava:
Projektni partnerji:
Gozdarski inštitu Slovenije, Vrtnarstvo Jure Štanta, Srednja gozdarska lesarska in zdravstvena šolo Postojna, Zavod Jabolko, Notranjski regijski park, podjetje Replika d.o.o., Kmetija Vertovšek, Kmetija Andrejevi, Kmetija Široko, Kmetija Udovč, KG Grčman ter drugimi partnerji in prostovoljci.
Kontakt vodilnega partnerja:
- ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: dr. Tine Grebenc, vodja projekta
- institucija: Gozdarski inštitut Slovenije
- naslov institucije: Večna pot 2, 1000 Ljubljana
- e-naslov institucije: info@gozdis.si
- e-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: tine.grebenc@gozdis.si
