Travniški sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih slovenskih sort kot podpora biotske pestrosti in ohranjanja tradicionalnega kulturnega vzorca slovenskega podeželja

Travniški sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih slovenskih sort kot podpora biotske pestrosti in ohranjanja tradicionalnega kulturnega vzorca slovenskega podeželja

  • Datum objave 19.08.2024

Osnovni podatki o projektu:

  • leto začetka izvajanja projekta (letnica): 2019
  • leto zaključka projekta (letnica): 2022
  • status projekta: zaključen
  • naziv vodilnega partnerja: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
  • lokacija vodilnega partnerja (na ravni statističnih regij): Osrednjeslovenska
  • vir sofinanciranja: PRP 2014–2020
  • številka podukrepa PRP 2014–2020: podukrep 16.5 – Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam
  • skupna vrednost projekta: 249.735,97 €

Kratek opis in cilji:

Namen projekta je bil izdelati model revitalizacije, ohranjanja in vključevanja novih travniških sadovnjakov, osnovan na ekoloških, prostorskih in socio-ekonomskih vidikih, z vključevanjem vseh zainteresiranih deležnikov (kmetije, strokovnjaki, splošna javnost, izobraževalne institucije, idr.). Model je bil preizkušen na petih kmetijah, članih partnerstva, v različnih geografskih regijah. Poleg prikaza obnove, izgradnje in nege, poudarja tudi pomen ohranjanja tradicionalnih krajinskih vzorcev v luči vzdržne rabe kmetijskega prostora.

Rezultati:

Na osnovi prostorskih analiz in potreb posameznih kmetij so bili izdelani zasaditveni načrti za 5 kmetij, na katerih je bilo v okviru praktičnega preizkusa zasajenih okrog 345 sadik visokodebelnih tradicionalnih in drugih sadnih sort, od tega 114 jablan, 49 hrušk ter 23 sliv, 13 češenj, 14 kostanjev, 28 orehov, 28 lesk. Nasadom pa so povečali njihovo ekosistemsko vrednost tudi s sajenjem medovitih grmovnih vrst.

Spoznanje, da uvajanje monokultur in visoka stopnja specializacije ne vodita v trajnostno naravnano kmetijstvo, je vodilo v ponovno obujanje tradicionalnih, lokalnim razmeram prilagojenih rab tal.

Že od nekdaj so kmetje umeščali travniške sadovnjake na manj rodovitna zemljišča, bodisi v obliki linij, strjenih nasadov ali posameznih gruč. Skupaj z gozdnimi zaplatami, njivami, pašniki so in še tvorijo prepoznavne krajinske mozaike slovenskega podeželja. Travniški sadovnjaki nudijo prostor za razvoj podpornih organizmov (žuželk, ptic idr.), pomembnih za biokontrolo na pridelovalnih površinah. Zelo pomembno je, kako so vključeni v kmetijski prostor. Njihov pomen je največji takrat, ko ustvarjajo ekološke koridorje za prehod vrst iz naravnega zaledja do pridelovalnih površin.

Eden od pomembnejših ciljev projekta EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) z naslovom ”Travniški sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih slovenskih sort kot podpora biotske pestrosti in ohranjanja tradicionalnega kulturnega vzorca slovenskega podeželja”, je tudi revitalizacija obstoječih in vključevanje novih travniških sadovnjakov v kulturno krajino. Izbira sorte, ki najbolj ustreza klimatskim in pedološkim danostim določenega Kmetijskega gospodarstva, je skupaj z njegovo tržno usmeritvijo pomembnega značaja. Najbolj zastopani sadni vrsti naših travniških sadovnjakov sta jablana in hruška. S tem namenom smo ob zaključku projekta ”Travniški sadovnjaki” pripravili elektronsko publikacijo z naslovom Opisi sort jablan in hrušk. V njej so podani opisi  in fotografije tistih avtohtonih in tradicionalnih sort jablan in hrušk, ki  so bile v času trajanja projekta posajene na sodelujočih kmetijah. Predstavljenih je 18 jablanovih sort (baumannova reneta, bobovec, bojkovo jabolko, boskopski kosmač, carjevič, damasonski kosmač, dolenjska voščenka, gorenjska voščenka, goriška sevka, harbertova reneta, jonatan, kanadka, krivopecelj, lepocvetka, majda, pisani kardinal, šampanjska reneta, štajerski mošancelj) ter 8 sort hrušk (boskova steklenka, junijska lepotica, klapovka, konferans, pastorjevka, tepka, viljamovka, vinska moštnica).

Poročilo o rezultatih projekta (.pdf)

Izvedba praktičnega preizkusa – zasaditve na Kmetiji Široko in Kmetiji Strgulec

Pomemben del projekta je bilo tudi širjenje znanj in izkušenj v obliki usposabljanja za kmetijska gospodarstva (4 sklopi) in različnih delavnic/predavanj za druga kmetijska gospodarstva, strokovno in splošno javnost ter strokovne ekskurzije za študente krajinske arhitekture v okviru prenosa znanja v prakso. Pripravili so tudi VIDEO o Oskrbi travniških sadovnjakov.

V okviru projekta so pripomogli k vzpostavitvi Sadjarskega muzeja Tepka v Gradišču pri Lukovici, kjer je marca letos potekala razstava o Jožefu Lešniku, mednarodno priznanem sadjarskem strokovnjaku, in bila postavljena tabla o naravni vrednoti – Lukčevi hruški. Pripravili so tudi publikacijo z Opisi slovenskih avtohtonih in tradicionalnih sort jablan in hrušk. Na spletni strani projekta so objavili tudi zgibanko o pomenu travniških sadovnjakov pri spodbujanju biodiverzitete v kmetijstvu.

Gradiva, ki so nastala tekom projekta:

Objave o projektu:

Povezava:

Projektni partnerji:

  • Kmetijski inštitut Slovenije
  • Zavod Jabolko
  • Podjetje 2Dom d.o.o.
  • Raziskovalna organizacija Rteh d.o.o., socialno podjetje
  • Kmetijska gospodarstva (KG) iz različnih regij:
  • Turistična kmetija pri Andrejevih, Narin pri Pivki (Primorsko-notranjska regija)
  • Turistična kmetija Široko, Tolminski Lom (Goriška regija)
  • Kmetija Zaplana nad Vrhniko (Osrednjeslovenska regija)
  • Kmetija Strgulec, Kostanjevica na Krki (Posavska regija)
  • Kmetija MakroBios Panonija, Lucova (Pomurska regija)
  • Kmetija Zakotnik, Dorfarje (Gorenjska regija)

Kontakt vodilnega partnerja:

  • ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: dr. Marko Dobrilovič
  • institucija: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
  • naslov institucije: Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana
  • e-naslov institucije:
  • e-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja:
Deli z drugimi
Na vrh strani