Obdobje trajanja projekta: 2020 – 2023

Status projekta: Zaključen projekt iz 3. javnega razpisa za podukrep 16.2 Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij na področju gozdarstva

Vodilni partner: Gozdarski inštitut Slovenije

Ostali člani partnerstva: Berglez Zajec Sara, Benedičič Janez, Arctur, računalniški inženiring, d.o.o., Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Čas Jure, RACE KOGO, razvojni center koroškega gospodarstva, d.o.o., Vošner Marijana, Zavod za gozdove Slovenije, Bricman Srečko, Agrarna skupnost Čezsoča a.s., Pustinek Leopold, Prezelj Darko

Analiza izvedljivosti prenosa v okviru projekta razvitih rešitev:

1. Povzetek analize izvedljivosti

Projekt stremi k uvajanju elektronskega poslovanja na izbranih kmetijskih gospodarstvih v slovenskem prostoru. V Sloveniji delujejo vsi členi gozdno-lesne verige, vendar je učinkovitost povezav ter optimalnost delovanja nujno izboljšati. Neizkoriščene priložnosti vidimo predvsem v povezovanju znotraj posameznih členov in predvsem med členi verige. Projekt bo ponudil nove in poenostavljene možnosti načrtovanja, spremljanja in izvedbe del ter tako prispeval k učinkovitejšem gospodarjenju z gozdovi v lasti kmetijskih gospodarstev.

2. Ocena izvedljivosti prenosa predlaganih rešitev v prakso

• Namen in soočanje s težavami na ravni gospodarjenja z gozdovi

Cilj projekta eGOZD je povečevanje digitalizacije v gozdarskem sektorju in optimizacije gozdno lesne verige prispeva k razvoju lokalnih oskrbovalnih verig ter spodbuja sodelovanje in prenos novih znanj na podeželskih območjih. Nove tržne poti in poslovni modeli lahko prispevajo k dvigu odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov. Digitalizacija pomeni tudi povečanje pretoka informacij o preverjenih in kakovostnih izvajalcih storitev v gozdarstvu. Ocenjevanje izvajalcev del v gozdovih s strani lastnikov gozda vodi v (hitrejšo) izvedbo vseh dogovorjenih del in vzpostavitev plačilne discipline. Kmetijska gospodarstva bodo tako stopila v novo dobo gospodarjenja. S tem se povečuje sposobnost prilagajanja kmetijskih gospodarstev na spremembe (ekonomske, tehnološke in podnebne), povečujeta se tudi konkurenčnost in produktivnost dela, ki sta ključni za povečanje usposobljenosti v kmetijstvu in gozdarstvu. Hkrati tak način dela zagotavlja lažje opravljanje dejavnosti in je bolj privlačen za mlajše generacije na podeželju. Večina lastnikov manjših gozdnih posesti slabo pozna potenciale svojega gozda. Ne poznajo vsebine gozdnogospodarskih načrtov. Ne poznajo sodobnih pripomočkov, ki so na voljo lastnikom gozdov (npr. pregledovalnik ZGS).

Za posamezna manjša območja se pred odkazilom praviloma pripravljajo gozdno-gojitveni načrti. To so izvedbeni načrti, v katerem so določeni ukrepi, ki se bodo v gozdu (ali delu gozda) izvedli. Opredeljuje gozdnogojitvene cilje, smernice in ukrepe, obseg, intenzivnost in nujnost gojitvenih ter varstvenih del, obseg sečenj, načine in pogoje za pridobivanje lesa in smernice ter dela za ohranjanje in pospeševanje ekoloških in socialnih funkcij gozda.

• Načrt gozdne posesti

Načrt za gozdno posest je namenjen lastnikom gozdov in služi kot pripomoček za gospodarjenje z njihovimi gozdovi v določenem časovnem obdobju. Posestni načrt se izdela na zahtevo lastnika. Interes za izdelavo posestnega načrta izražajo predvsem lastniki gozdov, ki imajo v lasti večje posesti, ter lastniki, ki se zavedajo pomembnosti načina in intenzitete gospodarjenja z gozdovi. Posestni načrt je mogoče izdelati tudi za združenje lastnikov gozdov, ki imajo v lasti več manjših posesti. Prostorski okvir za izdelavo posestnega načrta so posest, del posesti ali več posesti skupaj. Temeljna osnova za izdelavo posestnega načrta je gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote, kjer se podatki povzamejo na nivoju sestoja, ali pa ažuren gozdnogojitveni načrt. Ker so zahteve lastnikov gozdov glede vsebine posestnega načrta neenotne, se posestni načrti med seboj razlikujejo po vsebini in obsegu.
Za potrebe posestnega načrta je delovne procese potrebno definirati in opisati do prodaje gozdno lesnih sortimentov (GLS), oz. lastne končne uporabe. Tako v primeru t.i. prodaje na panju delovnih procesov ni potrebno dalje definirati, medtem ko je pri najemu storitev sečnje in spravila, ki jima sledi odkup GLS na kamionski cesti, potrebno sečnjo in spravilo z najetimi kapacitetami vsaj delno opisati.

Opis delovnih procesov služi kot zelo pomemben vhodni podatek pri pripravi tehnoloških kart ter ekonomskih kalkulacij v okviru posestnega načrta. Najpogostejši delovni proces pri pridobivanju GLS v slovenskih zasebnih gozdovih je sečnja z motorno žago in spravilo s prilagojenim kmetijskim traktorjem, ki jima sledi prodaja GLS na kamionski cesti.

Pri pripravi posestnih načrtov predlagane rešitve izhajajo iz podatkov, ki so že zbrani v različnih bazah, predvsem pregledovalniku gozdov ZGS in strokovnih podlagah.

3. Problemi in posebnosti pri prenosu predlaganih rešitev v prakso

• Najpogostejše težave, s katerimi smo se srečali pri pripravi osnutka Posestnega načrta

Zahtevani podatki, ki so nujno potrebni za izdelavo posestnega načrta, se ne nahajajo vsi na istem pregledovalniku.
Za uspešno izdelavo posestnega načrta je potreba podatke pridobit iz 3 slojev (parcel, sestoj, odsek), ki se ne prekrivajo med seboj, tako da ni mogoče pridobiti vseh podatkov za enako površino.

Podatki, ki jih najdemo na pregledovalniku (bodisi za skupno število parcel, bodisi za odsek) so zmeraj presek različnih statističnih približkov in zato na posesti večkrat ne ustrezajo dejanskemu stanju.

Možna rešitev za podatke, ki jih najdemo kot neko povprečje več parcel skupaj, je v tem, da se posestni načrt korigira in zaključi skupaj z revirnim gozdarjem, ki najbolje od vseh (poleg lastnika) pozna posest in s tem njene značilnosti in posebnosti.

• Načrt gozdne posesti

Lastnik gozda s posestnim načrtom pridobi celostno informacijo o svoji gozdni posesti, dobi pregled nad prostorskimi razporeditvami gozdnih sestojev in njihovih posebnosti, prostorsko locira potrebna dela v okviru ukrepov nege gozda in možnega poseka, seznani se z ustreznimi tehnologijami poseka in spravila ter s potrebnimi investicijami za graditev gozdnih prometnic. Prav tako lahko na osnovi posestnega načrta lastnik gozda dolgoročno določi potrebno dinamiko ukrepov, tako po vrsti kot po njihovem obsegu, in pridobi podatke o okvirnih stroških pridobivanja lesa in razpoložljivih subvencijah za določene ukrepe v svojem gozdu.

Posestni načrt mora biti kratek in vsebinsko prilagojen posameznemu lastniku. Splošni del in obrazci morajo biti zapisani in natisnjeni v formatu A4, kartni del pa je lahko tudi v formatu A3 ali večjem. Posestni načrt se lastnikom gozdov lahko posreduje tudi v elektronski obliki.

4. Koristi predlaganih rešitev za kmetijsko gospodarstvo

• Zagotavljanje trajnih donosov gozdov in vseh njihovih funkcij

Projekt z uvajanjem interaktivnih posestnih načrtov na kmetijah, ki imajo v lasti gozd, spodbuja povečano načrtno delo z zasebnimi gozdovi ter nudi strokovno podporo pri trajnostnemu, sonaravnemu in večnamenskemu gospodarjenju z gozdovi, usklajeno z gozdnogospodarskimi načrti, kar zagotavlja trajno ohranjanje gozdov in vseh 25 njegovih funkcij. Z dobro pripravljenim posestnim načrtom bo poskrbljeno za primerno izkoriščen potencial lesa, to pa prispeva tudi k posodabljanju in trajnostnemu razvoju podeželja.

• Spodbujanje koordinacije in komunikacije med deležniki, povezani z gozdovi in gozdarstvom

Z izmenjavo znanj, izkušenj in sodelovanjem, je partnerstvo nadgradilo in dopolnilo obstoječi sistem, tako da bo omogočal celostno elektronsko poslovanje kmetijskih gospodarstev na področju gozdno-lesne pridelovalne verige. Tekom izvajanja projekta je partnerstvo vzpostavilo povezave z uporabniki elektronskega poslovanja (deležniki vzdolž gozdno-lesne verige: kmetijska gospodarstva, lastniki gozdov, ponudniki gozdarskih storitev, trgovci in industrija predelave lesa). To pa bo omogočilo hitro izmenjavo informacij in odpiranje novih tržnih poti in možnosti nadaljnjega dela tako v Sloveniji kot tujini.

• Optimizacija trajnostnega gospodarjenja z gozdovi z organizacijskega in finančnega vidika
  Ena izmed ključnih prednosti interaktivnih posestnih načrtov, ki bodo razviti v okviru predlaganega projekta, je možnost organizacije dela, izbire tehnologij in izvajalcev ter ocena stroškov proizvodnje od gozda do skladišča lesa. Hkrati uporabniku nudijo strokovno podporo pri trajnostnemu, sonaravnemu in večnamenskemu gospodarjenju z gozdovi, usklajeno z gozdnogospodarskimi načrti. To lastniku gozda daje možnost optimizacije izbranih dejavnosti za izvedbo ukrepov. In ne le, da z uvajanjem posestnih načrtov zagotavljamo prenos novih znanj, ampak tudi posodabljamo in optimiziramo obstoječo dejavnost na kmetijah.

5. Vpliv predlaganih rešitev na okolje

Gozdnogospodarski načrt za zasebne gozdne posesti ima lahko pomemben vpliv na okolje, saj gozdovi predstavljajo pomembno naravno ekosistemsko ravnovesje in igrajo ključno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti ter nudenju številnih ekosistemskih storitev. Vpliv na okolje je odvisen od različnih dejavnikov, vključno z načinom gospodarjenja z gozdom, obsegom posegov, lokalnimi podnebnimi razmerami in občutljivostjo okolja.

Nekateri ključni načini, kako načrt gozdne posesti lahko vpliva na okolje, vključujejo:

• Ohranjanje biotske raznovrstnosti: Načrtovanje gozdne posesti lahko vpliva na ohranjanje habitata za različne rastlinske in živalske vrste. Če je načrt premalo premišljen ali agresiven, lahko pride do izgube habitata in posledično do ogrožanja ogroženih vrst.
• Podnebne spremembe: Gozdovi imajo pomembno vlogo pri uravnavanju podnebja, saj absorbirajo ogljikov dioksid iz ozračja. Načrtovanje gozdne posesti lahko vpliva na količino ogljika, ki ga gozdovi shranjujejo ali izpustijo, kar pa lahko vpliva na globalno ravnovesje toplogrednih plinov.
• Kakovost vode: Gozdovi igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju kakovosti vodnih virov. Načrtovanje lahko vpliva na erozijo tal, onesnaževanje vodnih tokov in količino vode, ki se shrani v tleh in se postopoma sprošča v okolje.
• Rekreacija in turizem: Gozdovi so priljubljena destinacija za rekreacijo in turizem. Neprimerno načrtovanje lahko vodi do prekomernega obiska, poškodb ekosistema in motenja lokalne favne.
• Naravne nesreče: Načrtovanje gozdne posesti lahko vpliva tudi na večjo ranljivost za naravne nesreče, kot so požari, poplave in plazovi. Neprimerno načrtovani gozdovi lahko postanejo bolj dovzetni za takšne nesreče.

Zato je ključnega pomena, da se pri načrtovanju gozdne posesti upoštevajo načela trajnostnega gospodarjenja, ki upoštevajo ekološke, družbene in ekonomske vidike. Načrtovanje mora temeljiti na celovitem razumevanju ekosistemov, lokalnih razmer in potreb ter upoštevati dolgoročno ohranjanje ekosistemskih storitev in biotske raznovrstnosti.

6. Sklepi in priporočila

Prenos predlaganih rešitev v prakso ter z njimi povezani problemi ter prednosti smo povzeli glede na vsakega partnerja projekta posebej. Pri pogovoru in diskusiji, tudi s kmeti, ki so bili vključeni v projekt, smo na usposabljanju članov partnerstva, ki se je odvijalo preko virtualnih delavnic, dobili še dodatni vpogled v izzive in terenske razmere, s katerimi se srečujejo kmetje.

Lastniki ugotavljajo, da so se naučili marsikaj novega o gozdu in gozdarstvu, kar jim omogoča boljše lastno delo in olajšuje komunikacijo z gozdarji. Sodelovanje z drugimi kmetijami in strokovnjaki je dragocena podpora v procesu učenja in iskanja novih priložnosti. Ker pa po formalni izobrazbi večinoma niso gozdarji, jim je pred projektom primanjkovalo strokovnega znanja. S pripravo in izvedbo načrtov za gozdno posest, so svoje znanje na tem področju zelo nadgradili.

Glavne predlagane rešitve so:

• Priprava načrtov gozdnih posesti na ravni posamezne kmetije, ki cilje in ukrepe gozdnogospodarskih načrtov s strateške ravni prenesejo na izvedbeno raven, v prakso lastnikov malih gozdnih posesti. Pri tem je pozornost namenjena načrtovanju ukrepov za krepitev vseh funkcij gozdov (ne le lesno-proizvodne).
• Usposabljanje lastnikov na temo funkcij gozdov, gojenja gozdov in načrtovanja gospodarjenja.
  Nadgradnja portala Moj Gozdar, izdelava interaktivnih posestnih načrtov, ki uporabniku nudijo strokovno podporo pri trajnostnem, sonaravnem in večnamenskem gospodarjenju z gozdovi, usklajeno z gozdnogospodarskimi načrti.

Končna gradiva

Izvedena nadgradnja spletnega informacijskega sistema MojGozdar

Povezava do podstrani na spletni strani Evropske mreže SKP

Electronic management of agricultural holdings with emphasis on forestry activity