NV.3 Integrirana pridelava poljščin

Opis

Uravnoteženo izvajanje agrotehničnih ukrepov, ob skladnem upoštevanju ekoloških in toksikoloških dejavnikov pri pridelavi poljščin.

Zahteve za izvajanje

Zahteve za izvajanje so določene v tehnoloških navodilih za integrirano pridelavo poljščin, v skladu s katerimi je treba med drugim upoštevati naslednje:

• V kolobar za petletno obdobje morajo biti vključene:

1. vsaj tri različne vrste enoletnih poljščin (oziroma krmnih rastlin in semenskih posevkov, ali dve zelenjadnici v vsakem letu na isti površini) ali
2. dve enoletni poljščini in en večletni posevek (npr. detelje ali deteljno travne mešanice ipd.) ali
3. ena poljščina in do štiri leta lucerne.

• Zaporedno vrstenje glavnih posevkov posameznih poljščin in sorodnih rastlinskih vrst (isti rodovi) ni dovoljeno.
• Koruza se lahko seje na isto površino dvakrat v treh letih, vendar nikoli dvakrat zapored.
• Kolobarni členi pravih žit si sledijo v zaporedju pšenica – ječmen – rž/tritikala – oves. Po dveh ali treh letih neprekinjenega pridelovanja se jih nato enako obdobje ne sme pridelovati na isti njivi.
• Pesa in križnice v kolobarju si med seboj ali same s seboj ne smejo slediti. Na isto površino se lahko sejejo vsako tretje leto.
• Na njivah brez uporabe živinskih gnojil je v kolobar obvezno treba vključiti vsaj enkrat eno enoletno ali večletno metuljnico.
• Za načrtovanje bilance hranil je ob vsaki kontroli treba obvezno predložiti analizo tal (pH, humus, K, P) in izdelan načrt kolobarja z bilanco hranil za 5 let glede na odvzem z načrtovanimi pridelki in stopnje založenosti tal s hranili.
• Bilanco hranil, vključno z bilanco dušika za vse njivske površine, mora izdelati in s podpisom jamčiti kmetijski svetovalec oziroma strokovno usposobljena oseba, ki ima izkušnje na tem področju. V primeru spremembe kolobarja je treba izračune bilance hranil ustrezno dopolniti.
• Redno izvajanje talnih ali rastlinskih nitratnih testov pred gnojenjem z dušikom.
• Ciljne vrednosti in odmerke za gnojenje posameznih poljščin, ki morajo upoštevati tudi vse omejitve vnosa dušika v tla, je treba na podlagi izvedenih meritev pridobiti s strani ustrezne strokovne službe.
• Za namen dognojevanja je treba na vsaj 10-odstotnem deležu njiv, na katerih se pridelujejo glede oskrbe z dušikom zahtevnejše glavne poljščine (npr. koruza, pšenica, srednje pozni in pozni krompir), izdelati hitre talne in rastlinske nitratne teste (rastlinske samo za prava žita) ali laboratorijsko analizo Nmin.
• Najmanj 25 % dušika je treba pokriti z živinskimi gnojili ali s kolobarjem (metuljnice) in/ali z organskimi gnojili in/ali z žetvenimi ostanki in/ali z zelenim podorom in/ali s prekrivnimi rastlinami.
• V tleh z manj kot 2 % humusa je treba na njivi obvezno pustiti vse žetvene ostanke, sejati rastline za podor in/ali prekrivne rastline in/ali vrniti na njivo odvzeto organsko snov v obliki organskih gnojil v skladu s predpisi s področja varstva okolja.
• Ob morebitni prekoračitvi mejne vrednosti 21 mg NO₃-N/kg tal je treba opustiti gnojenje z dušikovimi gnojili v vegetaciji oziroma v kolobar vključiti vmesni posevek, ki porablja dušik, da se le-ta ne izpira v podtalje.
• V skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, je treba v primeru namakanja skupno količino z namakanjem dodanega dušika upoštevati pri mejnih vrednostih vnosa dušika v tla, če koncentracija nitrata v vodi za namakanje presega 50 mg nitrata/l.
• Dovoljen je le s strokovno pomočjo svetovalcev v pisni obliki priporočen sistem fertigacije (to je vnos gnojil in fitofarmacevtsakih sredstev s sistemom namakanja).
• Za zatiranje plevelov je treba izvesti vsaj en ukrep brez kemične aplikacije letno (slepa setev, uporaba česal, okopavanje, termično zatiranje – plamen, vodna para ipd.) ali aplikacijo herbicidov samo v vrste. Za prava žita je treba vsaj enkrat letno uporabiti česala.
• Razvoj odpornosti škodljivih organizmov je treba upočasniti z menjavanjem pripravkov, ki vsebujejo aktivne snovi z različnimi načini delovanja. Kjer so dostopne alternative, je obvezna uporaba pripravkov z različnimi načini delovanja za isto vrsto škodljivega organizma.
• Pri odločanju za izvedbo ukrepov varstva rastlin je treba obvezno upoštevati pragove škodljivosti za škodljive organizme za poljščine, za katere ti pragovi obstajajo.
• Pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev je treba upoštevati vsakoletna tehnološka navodila za integrirano pridelavo poljščin.
• Uporaba rastnih regulatorjev ni dovoljena.

Upravičenec

• se mora vsako leto pri pooblaščeni organizaciji za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave poljščin prijaviti oziroma obnoviti prijavo v kontrolo najpozneje do 31. decembra v tekočem letu za naslednje leto, razen za leto 2023, ko se lahko prijavi oziroma obnovi prijavo v kontrolo najpozneje do začetka subvencijske kampanje za leto 2023;
• mora v integrirano pridelavo poljščin vključiti vse površine, na katerih prideluje poljščine v tekočem letu in so v njegovi lasti ali zakupu, razen površin, ki so v preusmerjanju v ekološke ali so ekološke v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo oziroma so vključene v integrirano pridelavo zelenjave ali integrirano pridelavo sadja (jagode);
• mora pridobiti certifikat o integrirani pridelavi.

Lokacija izvajanja se v obdobju trajanja obveznosti ne sme spreminjati.

Izvaja se na območju celotne Republike Slovenije.

Obtežba z živino ni relevantna.

Oblika podpore

Podpora za operacije intervencije KOPOP_NV je letna in krije dodatne stroške in izpad dohodka zaradi prevzete obveznosti.

Za NV.3 je višina podpore 50%.

Plačilo se dodeli na hektar.

Višina podpore

Višina letnega plačila znaša 171,00 evrov/hektar.

Opis intervencije temelji na besedilu iz SN 2023-2027, 2. sprememba, z dne 29. 9. 2023.