Na škofjeloškem območju je nizka stopnja samooskrbe, vendar pa je vedno več povpraševanja po lokalno pridelani hrani. Kljub interesu, ki obstaja v okolju je manjkala povezava ponudnikov in odjemalcev, še posebno javnih zavodov. Cilj projekta je bil, da se s povezovanjem rešujejo izzivi, s katerimi so se akterji srečevali.

Projekt na inovativen način obstoječe prakse dobav lokalne hrane v osnovne šole nadgradi z odpravo težav ter zagotovi čim bolj tekoč proces dobavljanja lokalno pridelane hrane v šole z namenom zagotavljanja sezonsko pripravljene hrane za naše otroke. Celostni pristop upošteva medsebojne interakcije vseh deležnikov v procesu dobavljanja hrane. Projekt upošteva medsebojne interakcije vseh deležnikov v verigo od proizvajalcev – dobaviteljev, kuhinjskega osebja v šolah, načrtovalcev obrokov, do učiteljev, ki so prisotni pri razdeljevanju hrane.

Projekt naslavlja izzive pri zagotavljanju lokalne hrane v šolah. Posledično skrbi za povečanje lokalne ponudbe in rešuje problem premajhne samooskrbe. V okviru projekta so se pripravili uravnoteženi šolski obroki iz lokalnih živil, ki so ekonomsko, tehnološko, kulinarično in prehransko ustrezni ter vzpostavili kratke oskrbovalne verige za lokalne šolske obroke.

Ozadje

Obilje hrane v trgovinskih centrih še nikoli ni bilo večje, vendar hkrati narašča naša odvisnost od uvoza hrane, vprašljiva pa je tudi kvaliteta uvožene hrane. Prehranska varnost – dostop do zadostne in kakovostne hrane – je eden izmed strateških ciljev tako na evropski, nacionalni in regionalni ravni. Na lokalni ravni stremimo k temu cilju s povečevanjem lokalne prehranske samooskrbe in spodbujanjem kratkih prehranskih verig. V zadnjem času je povpraševanje po lokalno pridelani hrani naraščalo, tako pri individualnih potrošnikih kot tudi pri večjih porabnikih hrane, kot so javni zavodi.

Pridelava hrane na škofjeloškem območju niha in količine niso vedno zadostne, da bi se lahko zadovoljile naraščajoče povpraševanje, vendar obstaja interes za povečanje pridelave in predelave prehrambnih izdelkov.

Zaznali smo interes po višanju kakovosti izdelkov, vendar je v okolju primanjkovalo potrebnega znanja. Javni zavodi so si želeli več kakovostne lokalne hrane vendar so izpostavljali, da so količine premajhne in cene previsoke, prav tako pa je bila lokalna ponudba neorganizirana. Projekt je stremel k temu, da ne bi šolske jedilnice postale le razdeljevalnice hrane ampak bi ohranile svojo vlogo in še naprej nudile kuhano sezonsko pripravljeno hrano.

Lokalno okolje je dajalo signale, da so na tem področju možnosti za izboljšave kot tudi interes, da se nekaj spremeni. Interese so izkazovali tako ponudniki lokalne hrane kot tudi šole, ki so si prizadevale za vključitev čim večjega deleža lokalno pridelane hrane na svoje jedilnike. So pa pri dejanskem oskrbovanju šol obstajali določeni pomisleki in izzivi, kot so distribucija in dostava hrane, zagotavljanje zadostne količine živil, ne odvzem v poletnih časih, uskladitev cen, itd. Za vse naštete izzive je bilo potrebno najti rešitve.

Cilji

Dolgoročni cilj projekta je bil povečanje lokalne prehranske samooskrbe, to je povečanje lokalne pridelave, predelave in potrošnje lokalno pridelane hrane v lokalnem okolju.

Kratkoročna oziroma operativna cilja operacije sta bila razvoj uravnoteženih šolskih obrokov iz lokalnih živil, ki bodo ekonomsko, tehnološko, kulinarično in prehransko ustrezni ter vzpostavitev kratkih oskrbovalnih verig za lokalne šolske obroke.

Glavne aktivnosti

Bistven doprinos projekta Lokalna hrana v šole je povezovanje in vzpostavitev komunikacije med akterji, ki so vključeni v zagotavljanje lokalno pridelane hrane v šolah. V prvi fazi projekta se je oblikovala strokovna skupina, sestavljena z vodji šolske prehrane, šolskim kuharskim osebjem, kuharskim mojstrom in partnerji projekta. Njena naloga je bila priprava idejne zasnove lokalnih šolskih obrokov, tako vključitev novih jedi kot tudi preoblikovanje že obstoječih z vključitvijo lokalnih surovin, ter priprava zasnove tehnološkega načrta in ocene stroškov lokalnih šolskih obrokov.

Izhodišča za to aktivnost so rezultati projekta Šolska malica, kjer se je izkazalo, da je iz lokalnih živil mogoče pripraviti uravnotežene in cenovno sprejemljive šolske obroke. S tem pa se je tudi rešilo pomisleke šol o ceni lokalno pridelane hrane, saj se je ta uskladila s ponudniki. V strokovni skupine so se lahko tudi izpostavile težave in potencialni problemi, ki bi lahko nastali ter se z zgodnjo identifikacijo omogočilo njihovo reševanje. Ključno pri oblikovanju lokalnih šolskih obrokov je uporaba razpoložljivih lokalnih živil in prepoznava živil, ki bi se v lokalnem okolju lahko proizvajala.

Ponudba živil posameznih lokalnih ponudnikov je velikokrat nezadostna glede na velike potrebe javnih zavodov. Zato je bilo potrebno uskladiti potrebe osnovnih šol s ponudbo pridelanih živil, ki so bila na voljo ter spodbuditi lokalne pridelovalce in predelovalce k večanju ponudbe. S povezovanjem lokalnih ponudnikov smo lažje zagotovili večje količine in bolj pestro ponudbo lokalno pridelanih živil. S ponudniki lokalnih živil smo izvedli srečanja in jih spodbudili k povečanju ponudbe in ponudbi manjkajočih živil. Glavni cilj pa je bil predvsem njihovo povezovanje, da bi skupaj lahko nudili večje količine, ki bi zadostile potrebam šol, vsaj manjšim enotam. Za izvedbo dejanskih naročil lokalne hrane se je pripravil načrt dobave surovin za šolske malice in delavnica za osnovne šole za oblikovanje sklopov javnega naročila z ustreznimi merili za izbor kvalitetnih živil.

V drugi fazi projekta se je več delalo na zagotavljanju večjih količin. Ponudniki lokalnih živil so imeli zagotovljeno strokovno podporo, da bi zagotavljali zadostno in ustrezno ponudbo lokalnih živil, ki bi bile pripravljene na prevzem. Poleg izobraževanj in delavnic za kmetijske pridelovalce in predelovalce so potekala individualna in skupinska svetovanja na terenu. Pripravili smo seznam svetovalcev, ki so na terenu svetovali kmetijskim pridelovalcem in predelovalcem. Seznam strokovnjakov se je sproti dopolnjeval, glede na potrebe po strokovnem znanju v lokalnem okolju.

V procesu oskrbovanja šol z lokalnimi živili je pomemben segment tudi logistika – prevoz. Pri tem je pomembno, da je hrana ustrezno pripravljena, pakirana in pravočasno dostavljena. Pripravili smo nabor trenutnih in potencialnih distribucijskih poti od kmeta oziroma predelovalca živil do šol. Poudarek je bil na logistiki za zagotovitev živil za lokalne šolske obroke, ki so se oblikovali v prejšnjih aktivnostih projekta, za posamezne osnovne šole.

Skozi dve delavnici se je razdelala struktura in dejavniki oblikovanja cen lokalnih pridelkov in izdelkov ter za posamezne lokalne pridelke in izdelke izračunalo teoretične prodajne cene. Poudarek je bil na določitvi prodajnih cen za živila za lokalne šolske obroke s tem dvema delavnicami se je približalo ponudnike in osnovne šole, da so cene bile za obe strani sprejemljive.

Kot preizkus vseh aktivnosti, ki so se na matičnih in podružničnih šolah izvedli pilotni procesi kratkih oskrbovalnih verig. Zbrali so se odzivi akterjev in se na podlagi le-teh vnesle korekcije procesa za prihodnje izvedbe.

Za širjenje vedenja o samem projektu in pa tudi o možnostih javnih zavodov za naročanje lokalno pridelane hrane se je izvedlo tudi ozaveščanje različnih ciljnih skupin. Da bi spremembe podpirali, moramo najprej razumeti razloge za spremembe, zato se je izvedlo ozaveščanje o prednostih lokalno pridelane hrane, prilagojene za različne ciljne skupine.

Rezultati/koristi

Projekt je pospešil lokalno ekonomijo. S projektom se je povečalo prehranjevanje otrok z lokalno hrano v OŠ, vzpostavile so se kratke oskrbovalne verige, načrti in plani, ki OŠ poenostavljajo vključevanje lokalno pridelane hrane v šolske obroke. V izvedeno promocijo in delavnicami o prednostih lokalne pridelave je bilo ozaveščenih 676 posameznikov, tako učencev kot tudi staršev, šolskega osebja in širše javnosti.

Projekt je celostno vključil vse vpletene akterje za dosego skupnega cilja. V projektu je bilo vključenih 11 osnovnih in podružničnih šol z 270 učenci, ki so preizkusile proces pilotne izvedbe šolske malice s surovinami lokalnih ponudnikov.

V dobavo surovin za šolske malice je bilo vključenih 23 lokalnih ponudnikov oziroma kmetij in 201 lokalni ponudnik se je udeležil skupinskega svetovanja ali izkoristil možnost individualnega svetovanja.

Mreža in načrti dobave kratkih oskrbovalnih verig sta se vzpostavili s sodelovanjem različnih zainteresiranih strani. Le s komunikacijo šolskega osebja odgovornega za pripravo šolskih malic in ponudnikov lokalno pridelane ali predelane hrane se je omogočilo pilotne izvedbe šolskih malic.

Projekt se vsekakor lahko šteje kot primer dobre mreže na dveh ravneh. Na eni strani vzpostavitev mreže na nivoju lokalnih pridelovalcev, na drugi strani pa vzpostavitev mreže med partnerji projekta. S projektom je bila sistematično vzpostavljena mreža in mreženje med pridelovalci lokalne hrane, predelovalci in šolo kot porabnikom te hrane. Sistematični pristop je zagotovil vzpostavitev mreže, ki pa se bo v prihodnje po sedaj zastavljenih princip nadgrajevala z večanjem ponudbe in povpraševanja.

Vzpostavljena mreža na nivoju partnerjev je bila izvedena na podlagi kompetenc potrebnih za kvalitetno izvedbo projekta. Vodilni partner Razvojna agencija Sora d.o.o. je bil zadolžen za vodenje projekta. Zaradi svoje vpetosti v gospodarstvo in javne zavode lokalnega okolja je bil odgovoren za komunikacijo s šolami, kuharskim mojstrom in promocijo. Podjetje P-ino d.o.o. je sodelovalo pri razvoju jedilnikov, optimiziranju procesa od dobavitelja do porabnika, komunikaciji z dobavitelji, odpravljanju logističnih problemov in finančnem managmentu. Kmetijska gozdarska zbornica – Zavod Kranj pa je sodeloval na področju izobraževanja in svetovanja dobaviteljem za povečanje pridelave in predelave ter zagotavljanja ustrezne kvalitete izdelkov.

Kontakt

Vodilni partner: Razvojna agencija Sora, d.o.o., Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka
Partner 1: P-ino, inovacije in razvoj podeželja, d.o.o., Martinj Vrh 24, 4228 Železniki
Partner 2: Chamber of Agriculture and Forestry of Slovenia, Kranj Institute, Cesta Iva Slavca 1, 4000 Kranj

Kontaktna oseba:
Vodilni partner: Mag. Jerneja Klemenčič Lotrič
Partner 1: Dr. Janez Benedičič
Partner 2: Majda Luznar

E-mail:
Vodilni partner: jerneja.lotric@ra-sora.si
Partner 1: info@p-ino.si
Partner 2: majda.luznar@kr.kgzs.si

Telefon:
Vodilni partner: 00386 4 50 60 222
Partner 1: 00386 40 886 394
Partner 2: 000386 4 511 27 02

Spletna stran:
Vodilni partner: www.ra-sora.si
Partner 1: www.p-ino.si
Partner 2: www.kgz-kranj.si

Dodatne povezave: https://las-pogorje.si/projekti/lokalna-hrana-v-sole/

Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o.