Zaplate neposejanih tal na njivah v pomoč poljskemu škrjancu

Zaplata neposejanih tal, avtor: Tilen Basle

Zaplate neposejanih tal na njivah v pomoč poljskemu škrjancu

  • Datum objave 15.09.2022

V okviru novega Strateškega načrta kmetijske politike bo na njivskih površinah kmetom na voljo enoletna Shema za okolje in podnebje (SOPO) za pripravo zaplat neposejanih tal, ki je namenjena izboljšanju gnezditvenih pogojev za poljskega škrjanca. Kmetje lahko zaplate na nekaterih območjih pripravite že med letošnjo žetvijo ozimnih poljščin, na upravičenih površinah pa boste lahko plačilo uveljavljali z oddajo zbirne vloge spomladi.

 

Nekoč ljudska ptica, ki je danes že prava redkost

V ljudskem spominu ima poljski škrjanec zaradi svojih pevskih sposobnosti prav posebno mesto. Njegovo žvrgolečo pesem v zgodnji pomladi, med katero se v velikih krogih dvigne tudi nekaj sto metrov visoko v nebo, so že naši predniki povezovali s prihodom toplega dela leta. Kljub glasni in zvonki paritveni pesmi, ki je namenjena označevanju teritorija, pa gre v resnici za prav skromno obarvano ptico rjave barve, ki je nekoliko večja od domačega vrabca.

Poljski škrjanec naseljuje odprte travnike, pašnike in njive z nizko vegetacijo in večjim deležem golih tal. Ptica gnezdi neposredno na tleh, kjer si izkoplje plitvo in zelo neopazno jamico, v katero samica izleže 3 do 5 jajc. Kot talni gnezdilec ima rad zelo odprte površine in se praviloma izogiba predelom v bližini mejic, gozdov, stavb in daljnovodov, ker je tam njegovo gnezdo bolj izpostavljeno plenilcem. Na tleh se tudi prehranjuje, saj tam v toplem delu leta lovi različne žuželke, v hladnem delu leta pa med žetvenimi ostanki išče manjša semena in rastlinski material. Ptica tako na njivah ne povzroča škode, je pa lahko zelo koristna pri odstranjevanju škodljivcev.

Žal pa se je številčnost te značilne vrste slovenskega podeželja v zadnjih desetletjih močno zmanjšala, v Sloveniji na primer v 15 letih za kar 60 %, na nekaterih območjih pa tudi do 90 %. Danes tako naseljuje le še odprte ekstenzivne suhe travnike na Krasu, Istri, Banjšicah in na Pivškem ter bolj intenzivno obdelano krajino v nižinskih območjih osrednje in vzhodne Slovenije.

Na njivah lahko pomagamo s preprostim ukrepom

Glavni razlog, da je poljski škrjanec postal tako redek, je na njivah povezan predvsem z večjo pogostostjo hitrorastočih in gosto sejanih poljščin, kot so koruza, ozimno žito, sončnica ali oljna ogrščica. V visoki in gosti vegetaciji se namreč poljski škrjanci težko premikajo in lovijo žuželke, tam pa imajo tudi slabši pregled nad morebitnimi plenilci. Takšnim njivam se zato izogibajo. Gnezda lahko kmetje nevede povozijo tudi med kmetijskimi opravili.

V več evropskih državah so ugotovili, da lahko gnezditveno gostoto in uspeh poljskih škrjancev povečajo, če so na njivah prisotne manjše zaplate neposejanih tal. V okviru projekta EIP VIVEK smo zato v zadnjih dveh letih na Ljubljanskem barju in Dravsko-Ptujsko-Središkem polju preizkusili preprost ukrep: med setvijo na njivi na izbranem mestu ugasnemo sejalnico, se za nekaj metrov s traktorjem zapeljemo naprej in nato normalno nadaljujemo s sejanjem. Na takšen način na njivi nastane majhna zaplata, ki jo lahko poljski škrjanci s pridom uporabljajo vse do poletja.

Podpora v okviru Sheme za okolje in podnebje (SOPO)

Kmetje, ki se bodo odločili za pomoč poljskemu škrjancu, bodo lahko finančno podporo pridobili tudi v okviru Skupne kmetijske politike. V okviru nove SOPO bo v ta namen na voljo ukrep Zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca, ki ga bo mogoče uveljavljati na določenih delih Pomurske ravni, Goričkega, Dravsko-Ptujsko-Središkega polja, Ljubljanske kotline, Ljubljanskega barja ter Krško-Brežiškega polja.

Shema spodbuja puščanje zaplat neposejanih tal na ornih zemljiščih, zasajenih s strnimi žiti, oljno ogrščico, deteljami, inkarnatko ali deteljno-travno mešanico. Posamezna zaplata mora biti v velikosti najmanj 25 m2 in širine najmanj 2,5 metra. Zaplata mora biti od roba ornega zemljišča oddaljena vsaj 5 m, saj je to pomembno za zaščito škrjancev pred talnimi plenilci. Na ornem zemljišču velikosti do 0,5 hektarja mora biti vsaj ena zaplata neposejanih tal, na večjih površinah pa naj bo za vsako nadaljnjo polovico hektarja še ena dodatna zaplata. Na njivi v velikosti od 0,6 do 1,0 hektarja morata biti tako vsaj dve zaplati, na njivi v velikosti od 1,1 do 1,5 hektarja vsaj tri in tako naprej.

V nasprotju s kmetijsko-okoljskimi ukrepi (KOPOP) bodo kmetje upravičeno njivsko površino v ukrep vpisali vsako leto znova ob oddaji zbirne vloge, in sicer samo za eno leto v skladu s kolobarjem. Sodelujočim kmetom se ne bo treba udeleževati obveznih usposabljanj niti voditi posebnih evidenc, ki so zahtevane v okviru KOPOP.

Kaj pa pleveli in varstvo rastlin?

Raba herbicidov in drugih sredstev za varstvo rastlin na njivah z zaplatami lahko v okviru tega ukrepa poteka kot običajno. Če je njiva zapleveljena, lahko torej kmet po lastni presoji izvede tretiranje tudi na zaplati neposejanih tal. Če je le mogoče, pa se je tretiranjem na zaplati priporočljivo izogibati v času gnezditvene sezone, ki poteka od marca do junija.

Vabljeni k izdelavi zaplate in vpisu v ukrep!

 

Prispevek je nastal v okviru projekta Evropskega inovacijskega partnerstva EIP VIVEK. Za vsebino so odgovorni spodaj navedeni avtorji. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja 2014­-2020 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

 

Prispevek pripravili:

Dr. Tanja Šumrada, Živa Alif – Biotehniška fakulteta UL

Blaž Blažič, Katarina Denac, Tjaša Pršin – DOPPS

Deli z drugimi