V maju smo v sklopu Evropskega leta mladih na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano organizirali spletni dogodek LEADER za mlade. Dogodek je moderirala Marjeta Jerič, nosilka ukrepa LEADER na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Na začetku je udeležence nagovoril državni sekretar mag. Aleš Irgolič, ki je poudaril, da je pristop LEADER edinstven pristop pri katerem se lokalno prebivalstvo vzpodbuja, da aktivno odloča in usmerja razvoj območja. S tem pa se krepi lokalna identiteta. Mlade je povabil, da sodelujejo pri pripravi strategij lokalnega razvoja za prihodnje programsko obdobje ter tako izkažejo svoje potrebe za razvoj lokalnega območja in da tudi kasneje sodelujejo v okviru projektov lokalnih akcijskih skupin, saj ti projekti predstavljajo možnost in priložnost za mlade na podeželju.

Sledila je predstavitev pristopa – gre za orodje pri spodbujanju skupnega lokalnega razvoja po pristopu »od spodaj navzgor«. Ta lokalnemu prebivalstvu omogoča, da z oblikovanjem lokalnih partnerstev (t.i. lokalnih akcijskih skupin – LAS) aktivno odloča o prednostnih nalogah in razvojnih ciljih lokalnega območja. V Sloveniji v tem programskem obdobju deluje 37 LAS, ki pokrivajo območje celotne države. Ukrep LEADER se v programskem obdobju 2014 – 2020 izvaja kot del skupnega instrumenta Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (Community Led Local Development – CLLD). Izvedbi pristopa LEADER/CLLD skupno namenjenih 110,4 mio eurov iz 3 evropskih skladov (EKSRP, ESRR, ESPR). Do konca leta 2021 je bilo samo v okviru pristopa LEADER (podukrep 19.2) odobrenih več kot 700 projektov in ustvarjenih 97 delovnih mest.

KAM SE LAHKO MLADI VKLJUČITE? V programskem obdobju 2023 – 2027 se bo LEADER izvajal kot del skupnega pristopa LEADER/CLLD (vključena bosta sklada EKSRP in ESRR). Intervencija LEADER se pripravlja v okviru Strateškega načrta SKP 2023-2027,znotraj specifičnega cilja 8: spodbujanje zaposlovanja, rasti, enakosti spolov, vključno s participacijo žensk v kmetovanju, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželju). Mladi se lahko vključite v oblikovanje novih oziroma nadaljevanje obstoječih lokalnih akcijskih skupin (LAS) ter v pripravo novih strategij lokalnega razvoja (SLR). Javni poziv za pripravo novih SLR bo objavljen predvidoma jeseni 2022. Na vašem območju bodo izvedene raznovrstne delavnice, kjer boste lahko izrazili svoje potrebe, kaj mladi potrebujete na vašem območju. Predvidoma leta 2024 se bo pričelo z izvajanjem strategij, ko se boste lahko vključili v projekte. Predmet podpore bodo dejansko nastali stroški ali aktivnosti v okviru operacije (storitve, stroški dela, prispevek v naravi, manjše naložbe, …). Da bo aktivnost upravičena do sredstev mora biti v skladu s potrjeno SLR, zato je pomembno, da v pripravljalni fazi, ki bo potekala jeseni, zelo dobro določite, kaj so tiste potrebe podeželja!

Sledila je predstavitev primerov dobrih praks sodelovanja LAS in mladih. Začela je predstavnica LAS Mežiške doline Viktorija Barbič, ki je povedala, da je njihov LAS eden manjših, saj združuje štiri občine. Kot njihovo posebnost je izpostavila izvajanje skupnih operacij območja LAS. Primer take operacije je tudi operacija Podeželska mladina in mednarodne kmečke igre v Mežiški dolini, ki so jo izvedle vse štiri občine v sodelovanju z Društvom podeželske mladine Mežiške doline. Do sodelovanja je prišlo, ko so se mladi obrnili na občine, s prošnjo, da bi jim pomagali pri izvedbi projekta. In ker delovna skupina dobro deluje, so hitro našli skupen jezik. Operacija je bila izvedena v dveh sklopih in je, poleg izvedbe glavnega dogodka v drugi fazi, pripomogla še k izvedbi dveh športnih prireditev in štirih izobraževanj. Skupna vrednost operacije je bila nekaj več kot 16 tisoč evrov (od tega je bilo s sredstvi EKSRP sofinanciranih 12 tisoč evrov).

Predstavitev je s svojega vidika dopolnila Anja Mager, predstavnica DPM Mežiška dolina in predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, ki je povedala še, kaj so oni kot društvo pridobili zaradi sodelovanja z LAS. Poudarila je, da ni šlo samo za enkraten projekt, ampak so se lahko kot podeželska mladina res predstavili občinam in pokazali, kaj vse delajo. Posledica je odprt dialog, ki ga do tedaj med mladimi in občinami na takim nivoju ni bilo. Meni tudi, da je vključevanje mladih potrebno iz več razlogov, predvsem zato, da spoznavajo, kaj sploh LEADER je, kako voditi projekte in kako se še bolj vključiti v lokalno skupnost ter izpostavitikakšno podeželje in (v njihovem primeru predvsem) kmetijstvo si želijo. Na koncu je vsem predstavnikom LAS še sporočila, da naj se ne bojijo dela z mladimi, saj imajo ogromno znanja in idej. ZSPM trenutno preko projekta Rural UP tudi intenzivno dela na krepitvi sodelovanja med mladimi in LAS na način, da na svoje dogodke in srečanja vabijo predstavnike, ki mladim predstavijo svoje aktivnosti, delo in možnosti sodelovanja.

V nadaljevanju je predstavnica vodilnega partnerja LAS Od Pohorja do Bohorja, Razvojne agencije Kozjansko, Ana Zupanc predstavila Razvojno agencijo Kozjansko, ki ima veliko delovnih področij in štiri organizacijske enote (med njimi tudi Mladinski center Šentjur in Podjetniški inkubator). Mladi so bili v strategiji LAS prepoznani kor ranljiva skupina. LAS deluje kot odprto partnerstvo in si zelo prizadeva, da bi mlade vključili v vse dejavnosti, največkrat pa so vključeni v projektne aktivnosti, skozi katere vzpodbujajo zdrav življenjski slog in aktivno preživljanje prostega časa. Velik poudarek dajejo tudi medgeneracijskemu povezovanju. Izrazila je željo, da bi se mladi v prihodnjem programskem obdobju intenzivno vključili v pripravo SLR in pomagali z idejami in videnji, ki so velikokrat široka in pronicljiva, da skupaj ustvarijo SLR, ki bo mladim omogočila vključevanje v projekte.

Sledila je predstavitev dveh projektov Društva za strpne odnose Eksena: Bodimo EkoKul in Dnevni center vila Eksena, katera sta predstavili Pascale Emily Pečnik in Tina Zidanšek. Projekt Bodimo EkoKul se osredotoča na otroke in mlade.  Njegov osnovni namen pa je ohranjanje narave skozi informiranje, krepitev ozaveščanja, spodbujanja pozitivnega in aktivnega odnosa do narave. Ključne aktivnosti projekta so bile različne delavnice, video učne vsebine, strokovna publikacija, e-novičnik, lutkovna predstava … Drugi projekt, ki so ga predstavili je Dnevni center vile Eksena, ki je nadgradnja projekta Dežela Vile Eksene. Gre za medgeneracijski dnevni center, ki ranljivim skupinam nudi okolje in sredstvo za preživljanje prostega časa ter zabavo in hkrati razvijanje psihosenzoričnih in psihomotoričnih sposobnosti, domišljije in socialnih veščin. V okviru centra so izvedli devet eko delavnic. Zelo dober odziv je imela  delavnica, v kateri so otroci izdelovali eko igrače, ki so jih potem tudi z veseljem uporabljali. Predstavitev je nadaljevala Tina Zidanšek iz podjetja Xena d.o.o., ki je predstavila poslovno enoto zasebni vrtec Vilijem Julijan. V sklopu projekta so želeli vzpostaviti dodatno infrastrukturo na področju izvajanja predšolske vzgoje in vzpostavitev prostočasnih aktivnosti (tri učna okolja na prostem) za otroke, mlade, družine in starejše na območju LAS. S projektom so prispevali k učenju na področju kmetijstva in pridelavo zdrave hrane ter dosegli povečanje lokalne prehranske samooskrbe. Izdelali so več programov izkustvenega učenja, za katere si želijo, da bi se izvajali tudi v prihodnje.

Nadalje je Mladinski center Šentjur je predstavil projekt Korak nazaj, da gremo naprej, ki se je izvajal in zaključil v tem programskem obdobju, na kratko pa so ga poimenovali kar Časovni stroj. Gre za preplet aktivnosti za mlade in starejše ter medgeneracijsko sodelovanje. V okviru projekta so spodbujali podjetništvo med mladimi (tekom projekta so ustvarili produkt soba pobega). Eno leto so za mlade izvajali delavnice učenja razmišljanja za samostojno življenje, upcycling delavnice in medgeneracijske dogodke kot so renta babi, renta dedi, izmenjava stvari, spoznavanje zgodb starejših ipd.

Naslednji so svoje sodelovanje z mladimi predstavili LAS s CILjem. Predstavnica vodilnega partnerja, ICRA d.o.o., Darja Lahajnar je povedala, da LAS obsega tri občine, ki so (razen mestnega naselja Logatec) zelo podeželsko območje. Že od začetka programskega obdobja so veliko spraševali po terenu in preko animacijskih delavnic v LAS privabili Mladinski center Idrija. Vključujejo tudi različna druga društva s predstavniki mladih. Izpostaviti je želela, da se lahko mladi vključijo, ne samo preko projektov, ampak tudi kot člani LAS, da pa to ni pogoj za prijavo na projekte. Spodbudno je, da imajo v odborih veliko mladih, večina članov pa ne dosega 50 let. Meni, da je sodelovanje z mladimi zelo konstruktivno, njihov vpliv na vsebine projektov pa je velik.– Mladi se v projekte LAS vključujejo že od vsega začetka.. Vsebine, ki so dogovorjene na delavnicah povzamejo v izhodišča, sredstva se enakomerno porazdelijo po občinah, povabijo vse člane LAS, da pristopijo in se dogovorijo o aktivnostih in partnerjih pri projektu. Tukaj aktivno sodelujejo tudi mladi kot izvajalci kakšne aktivnosti v projektu. Izpostavila je tudi, da je pomembno, da se sliši glas mladih, da se vsebine, ki jih želijo izvajati, vključi v večje projekte, kjer sami nimajo finančnega tveganja. Omeni še, da so ti projekti včasih lahko zelo zahtevni, zato je, kadar so mladinske organizacije vodilni partnerji, potrebna zaposlitev in zagnana mladina, ki je pripravljena delati tudi izven delovnega časa. Ključna je tudi podpora lokalne skupnosti in drugih inštitucij.

Helena Ločišnikar iz Mladinskega centra (MC) Idrija je predstavitev LAS S CILjem nadaljevala s projekti MC mobil, Zmanjšaj!, i-DEnDI, PIRH II. MC Idrija je bil partner pri dveh projektih – preko projekta i-DEnDI so želeli približati dediščino mladim, v sklopu projekta PIRH II pa so zgradili urbana igrala na temo stanovanjske kulturne dediščine. Vodilni partner so bili prav tako pri dveh projektih. Pri projektu Zmanjšaj!, katerega namen je bil reševanje problemov sodobne družbe na področju onesnaževanja okolja in pri projektu MC mobil. MC mobil je bil največji doprinos njihovi organizaciji, v smislu razširitve programskega delovanja. Gre za ekipo z lastnim kombijem in opremo, ki potuje po okoliških vaseh, kjer izvaja ulično mladinsko delo in na ta način dosega mlade na podeželju. Glede projektov je dodala še, , da so jih veseli v smislu obogatitve programa, kot priložnosti za  zaposlitve mladih, ki so izpeljali projekte in pri tem pridobili veliko izkušenj. Pri sodelovanju se jim zdi pomembna stabilna ekipa z dobro idejo, prostori in oprema za delovanje, dobro organizirani zaposleni ter potrpljenje za birokratski del projekta.

Predstavitvam je sledila kratka spletna anketa, kjer smo udeležence najprej vprašali ali menijo, da so projekti, ki se izvajajo v okviru LEADER/CLLD prepoznani na njihovem območju. Kar62 % udeležencev je bilo mnenja, da so projekti prepoznani. Vprašali smo jih tudi, kaj si želijo za svoj kraj, kakšne so njihove potrebe in potrebe mladine na njihovem območju. Vabimo vas, da odgovore na drugo vprašanje poiščete v posnetku dogodka na You Tube kanalu Mreže za podeželje.

V zadnjem delu, so imeli udeleženci možnost razprave in postavljanja vprašanj. Predstavnik LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe Primož Pahor, ki ima veliko izkušenj z delom z mladimi, je povedal, da se mladi v zadnjem času vključujejo vedno več, večinoma kot partnerji v projektu. Je pa na lokalnih akcijskih skupinah, da naredijo čim več animacije, saj ko okolje prepozna ta sredstva, se zanimanje poveča.  Eva Horvat iz Zavoda REVIVO, ki je vodilni partner pri treh projektih LAS Za mesto in vas, se je strinjala s predhodnimi govorci, da gre za birokratsko zahtevne projekte, zato je nujna zaposlitev. Sodelovanje z LAS je dobro, težava pa se pojavi, ker vse občine ne podpirajo izvajalcev, zato imajo velikokrat izzive pri zagotavljanju sredstev.

Na koncu torej vse mlade, mladinske organizacije in organizacije, ki delajo z mladimi povabimo, da poiščejo, v katero lokalno akcijsko skupino spadajo, jo kontaktirajo in se pozanimajo, kako lahko sodelujejo.