Dobrobit živali – govedo

Pogoji upravičenosti specifični za podintervencijo

Podpora se dodeli za vse kategorije goveda.

Upravičenec mora na dan vnosa zahtevka za podintervencijo za govedo rediti najmanj 2 GVŽ goveda. Za preračun števila goveda v GVŽ se upoštevajo naslednji koeficienti:

• govedo, mlajše od šestih mesecev: 0,4;
• govedo od šestega meseca do dveh let: 0,6;
• govedo, starejše od dveh let: 1,0.

Za pridobitev plačil za podintervencijo DŽ – govedo mora upravičenec izpolnjevati najmanj eno izmed naslednjih zahtev:

1. paša goveda,
2. izpust,
3. vzreja telet,
4. izkoreninjenje goveje virusne diareje

1. Paša goveda:

Redna paša rejnih živali, kot so govedo, ovce, koze ali konji, je živalim najprijaznejša oblika reje, saj gibanje na prostem, način hranjenja ter mirovanje in družabno vedenje najbolj zadostijo naravnim potrebam živali. Vendar pa so s to obliko reje povezani dodatni stroški in slabosti z vidika proizvodnosti živali, ker se jih redi na višji genetski potencial. Mnoga gospodarstva so zato iz gospodarskih razlogov prešla na izključno hlevsko rejo, zato ta zahteva preprečuje trend opuščanja pašne reje in omogoča spodbude za rejce, ki ohranjajo pašno rejo ali s pašno rejo začenjajo na območjih, kjer je travinje prevladujoča oblika krme. Obseg pašne reje, ki se spodbuja v okviru zahteve, znatno presega predpisane zahteve o svobodi gibanja živali in krepi dobrobit živali. Podpora pašne reje krepi tudi sprejemanje te reje med prebivalstvom in prispeva k izvajanju strategije EU »Od vil do vilic«.

Pašna reja pa je pomembna tudi za podnebno varstvo in ohranjanje čistosti zraka, saj pri takšnem sistemu reje pride do hitrejšega ločevanja blata in urina ter manjšega nastanka izpustov toplogrednih plinov in onesnaževal zraka (amonijak). S tem zahteva po izvajanju paše prispeva k doseganju ciljev Direktive EU (EU 2016/2284) o zmanjšanju nacionalnih izpustov za nekatera onesnaževala zraka in podpira doseganje nadrejenega cilja iz Zelenega dogovora o omejitvi izpustov toplogrednih plinov v EU za 55 % do leta 2030.

Pri izvajanju paše goveda morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

• govedo se mora pasti najmanj 120 dni v letu v obdobju od 1. aprila do 15. novembra,
• govedo lahko prenočuje v hlevu,
• krave molznice se morajo dnevno pasti vsaj v času med obema molžama,
• zatiranje zajedavcev na podlagi predhodne koprološke analize, spomladi pred začetkom paše in jeseni po zaključku paše,
• voditi je potrebno dnevnik paše.

V primeru, da upravičenec ne izpolni pogoja glede časa/obdobja paše, se pomoč ne dodeli. O prekinitvi paše mora nosilec KMG obvestiti plačilno agencijo.

2. Izpust :

Reja privezanih živali je še vedno prisotna na veliki večini slovenskih govedorejskih kmetij. V okviru izvajanja javne službe strokovnih nalog v živinoreji so sodelavci Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, skupaj z območnimi Kmetijsko gozdarskimi zavodi, zbrali podatke o dejanskem deležu reje privezanih živali na kmetijah, ki so vključene v kontrolo prireje mleka na območju Slovenije. Na podlagi zbranih podatkov se ocenjuje, da je reja privezanih živali v Sloveniji prisotna na 65 % do 70 % vseh kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo z rejo govedi. Zaradi tega je še posebej pomembno, da se pri takem načinu reje spodbuja izpust živali na prosto predvsem na kmetijskih gospodarstvih kjer paša ni izvedljiva.

Govedu mora biti zagotovljen dostop do izpusta. Živali morajo biti v izpustu najmanj po 2 uri na dan. Površina izpusta mora obsegati najmanj:

• teleta do 6 mesecev                                     2 m² na žival,
• mlado govedo od 6 mesecev do 1 leta         2,5 m² na žival,
• mlado govedo 1-2 let                                   4 m² na žival,
• govedo nad 2 leti                                          4,5 m² na žival,
• plemenski bik                                              30 m² na žival.

3. Vzreja telet:

Teleta so zagotovo najobčutljivejša kategorija goveda. V zadnjih letih je bilo opravljenih veliko raziskav glede dobrega počutja telet in s tem vpliva na njihovo zdravstveno stanje. Z izboljšanjem počutja telet se izboljšuje tudi zdravje telet. Med glavne vplive na dobro počutje štejemo predvsem dovolj prostora na žival, ustrezno ležalno površino in pravilno oskrbo telet s potrebnimi hranilnimi snovmi. Bistven vpliv na dobro počutje in zdravje telet torej predstavljata razpoložljiva prostornina v hlevu in ustrezna tla z nasiljem.

Teletom v skupinskih boksih mora biti zagotovljena najmanj naslednja neovirana talna površina:

• teleta do treh mesecev starosti vsaj 2 m² na žival,
• teleta starejša od treh mesecev vsaj 2,5 m² na žival.

Vsaj na 2/3 talne površine boksa morajo biti tla polna (ne rešetkasta) in nastlana. Kot ustrezen nastil se šteje slama, seno, lesni sekanci, lesni oblanci in žagovina.

4. Izkoreninjenje goveje virusne diareje (v nadaljnjem besedilu: BVD):

Bovina virusna diareja (BVD) je bolezen goveda, ki povzroča velike gospodarske škode. Zvrgavanje, plodnostne motnje in/ali embrionalna smrt, povezana z BVD, vodijo do znatno zmanjšane reproduktivne sposobnosti in povečanega prezgodnjega izločanja živali. Ti simptomi so še posebej izraziti, če je v čredi eden ali več nosilcev BVD. Živali, pri katerih se razvije akutna oblika, lahko poginejo ali pa okrevanje poteka zelo dolgo. V tem obdobju je zmanjšana proizvodnja mleka in prirast. V času okrevanja je njihov imunski sistem pogosto deprimiran, zaradi česar so živali dovzetnejše za druge bolezni.

EU ureja nadzor nad boleznimi goveda v okviru Uredbe o zdravju živali. BVD je kategorizirana kot bolezen kategorije C, kar pomeni bolezen s seznama, ki zadeva nekatere države članice in za katero so potrebni ukrepi za preprečevanje njenega širjenja v dele Unije, ki so uradno prosti bolezni ali kjer se za zadevno bolezen s seznama izvajajo programi izkoreninjenja. Država se lahko prostovoljno odloči, ali bo pristopila k izkoreninjenju bolezni s ciljem pridobitve statusa države, proste te bolezni. Pravila za izkoreninjenje BVD so predpisana na nivoju EU z Uredbo 2020/689/EU in veljajo od 21. aprila 2021.

V Sloveniji je v veljavi Pravilnik o statusu črede, proste goveje virusne diareje (Uradni list RS, št. 92/22), ki zainteresiranim rejcem omogoča pridobitev statusa črede, proste BVD.

BVD je v Sloveniji endemična. Izkoreninjenje temelji na povečani biološki varnosti, testiranju in izločanju ali cepljenju, ki ga financirajo lastniki živali. Pomanjkanje motivacije rejcev v Sloveniji za sodelovanje pri prostovoljnih programih izkoreninjenja, vključno z ukrepi za preprečevanje bolezni ter za izvajanje in upoštevanje strogih ukrepov biološke varnosti, so najbolj pereča vprašanja pri izboljšanju zdravstvenega stanja slovenskega goveda.

Upravičenec mora imeti v skladu s Pravilnikom o statusu črede, proste goveje virusne diareje (Uradni list RS, št. 92/22) v tekočem letu opravljeno vzorčenje in preiskave na BVD za pridobitev statusa ali opravljeno vzorčenje in preiskave za ohranitev statusa ter s strani veterinarja opravljen pregled izpolnjevanja pogojev na gospodarstvu in izdan zapisnik o vzdrževanju statusa.

Oblika podpore

Podpora za intervencijo dobrobit živali je letna in krije dodatne stroške in izpad dohodka zaradi prevzete obveznosti, krije pa lahko tudi stroške poslovanja (transakcijske stroške) v višini do največ 25 % podpore. Plačilo se dodeli na GVŽ.

Podpora za zahtevo za zahtevo za govedo – paša znaša je letna in krije dodatne stroške in izpad dohodka zaradi prevzete obveznosti in znaša 85 % višine podpore, izračunane po modelnem izračunu.

Podpora za ostale zahteve  znaša je letna in krije dodatne stroške in izpad dohodka zaradi prevzete obveznosti in znaša 100 % višine podpore, izračunane po modelnem izračunu.

Višina podpore

• Letna višina plačila za zahtevo za govedo – paša znaša 52,90 evrov/GVŽ,
• Letna višina plačila za zahtevo za govedo – izpust znaša 41,06 evrov/GVŽ,
• Letna višina plačila za zahtevo za govedo – vzreja telet znaša 60,71 evrov/GVŽ,
• Letna višina plačila za zahtevo za govedo – izkoreninjenje BVD – pridobitev statusa znaša 8,26 evrov/GVŽ,
• Letna višina plačila za zahtevo za govedo – izkoreninjenje BVD – vzdrževanje statusa znaša 4,13 evrov/GVŽ.

Opis intervencije temelji na besedilu iz Uredbe o intervenciji dobrobit živali za leto 2023, z dne 31. 12. 2022 in SN 2023-2027, 2. sprememba, z dne 29. 9. 2023.