Operacija: Traviščni habitati metuljev: Podukrep 10.1 – Plačilo kmetijsko-okoljskih-podnebnih obveznosti

Močvirski cekinček (foto: Slavko Polak).

 

Opis

Operacija Traviščni habitati metuljev pomeni spremembo obstoječih praks in se izvaja na ekološko pomembnih območjih, kjer se pojavljata dve zelo ogroženi kvalifikacijski Natura 2000 vrsti metuljev: strašničin mravljiščar (Maculinea teleius) in temni mravljiščar (Maculinea nausithous). Namenjena je spodbujanju izvajanja kmetijske prakse, ki je prilagojena ekološkim zahtevam teh dveh vrst in omogoča njuno dolgoročno ohranjanje in varovanje.

Operacija vključuje dve obvezni zahtevi in izbirno zahtevo. Upravičenec mora izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izvaja tudi izbirno zahtevo te operacije.

A. Obvezne zahteve:

Prepoved rabe (košnje in paše) med 15.6. in 15.9. na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev omogoča uspešen in nemoten razvojni cikel metulja od jajčeca do odrasle živali. Travniki, ki so življenjski prostor metuljev mravljiščarjev praviloma uspevajo na tleh, revnih s hranili, ki se gnojijo le izjemoma in še to v majhnih količinah. Za ohranjanje ustreznega habitata je zato popolna prepoved gnojenja potreben ukrep za varstvo Natura vrst in habitatnih tipov.

Izvajanje zahteve s časovno omejeno košnjo je nujno potrebno, saj je življenjski cikel metuljev mravljiščarjev precej zapleten. Za nemoten razvoj namreč potrebujejo travnike z zdravilno strašnico (Sanguisorba officinalis) in mravlje. Če se torej travnik, ki je hkrati življenjski prostor mravljiščarjev pokosi v neprimernem času, samice nimajo ustreznih hranilnih rastlin za odlaganje jajčec, zaradi česar je razvojni krog moten ali se celo prekine. Časovno prilagojena raba je torej nujno potrebna za ohranitev vrst, ki se varujeta v okviru te zahteve.

V okviru izvajanja te zahteve ni dovoljeno kositi in pasti na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev med 15.6. in 15.9. Pri tem velja popolna prepoved gnojenja.

Puščanje nepokošenih pasov ima pozitivne učinke na vrste in habitatne tipe. Nepokošen del namreč predstavlja donorsko cono za vrste, ki so zaradi kmetijske rabe, ki ne upošteva njihovih ekoloških zahtev, prizadete. Prav tako nepokošeni deli predstavljajo pomemben refugij (zatočišče) različnim vrstam sesalcev, ptic, metuljev in ostalih žuželk. Puščanje nepokošenega pasu prek zime je še posebej pomembno z vidika zagotavljanja ustreznih razmer za uspešno realizacijo celotnega razvojnega ciklusa metuljev. Namen zahteve je spodbuditi dobro okoljsko prakso na travnikih zmerne intenzivnosti. Izvajanje zahteve bo okoljsko in naravovarstveno vlogo teh travnikov še dodatno okrepilo. Specifika slovenskega travinja je velika razdrobljenost, razgibana konfiguracija ter stikanje površin z nekmetijskimi rabami. Zahteva bo prispevala k vzdrževanju ugodnega stanja sosednjih habitatov, ki bodo ciljno varovani v okviru drugih operacij. Na nepokošenem pasu paša ni dovoljena.

Nepokošen pas, ki znaša 5 do 10% površine travnika, se v naslednjem letu ne sme pokositi pred 15.9.

B. Izbirna zahteva:

Zahteva se izvaja na način, da se trava pospravi v obliki mrve, siliranje ni dovoljeno. Siliranje trave na dolgi rok siromaši vrstno pestrost (motena semenitev nekaterih vrst), saj so travniki večinoma košeni prej, kot če bi se sušenje in spravilo izvajalo na klasičen način (odvoz mrve). Poleg tega se v plastično folijo skupaj z napol uvelo travo povije tudi precejšen delež velikih nevretenčarjev (kobilice, gosenice ipd.), ki so hrana drugim živalim (pticam). Izvajanje zahteve pozitivno učinkuje na biotsko raznovrstnost in mozaičnost krajine.

Na KMG ne sme biti travne silaže.

Upravičenci

Upravičenci do plačil so kmetijska gospodarstva, ki se v izvajanje operacije Traviščni habitati metuljev vključijo prostovoljno in izpolnjujejo predpisane pogoje in zahteve.

Upravičenci so tudi drugi upravljavci zemljišč, ki niso kmetje, in ki posedujejo znaten obseg površin, na katerih je treba spodbujati spremembo kmetijskih praks z namenom ohranjanja dveh ogroženih kvalifikacijskih Natura 2000 vrst metuljev – strašničin mravljiščar (Maculinea teleius) in temni mravljiščar (Maculinea nausithous).

Upravičeni stroški

Za izvajanje operacije Traviščni habitati metuljev se plačila namenjajo samo tistim obveznostim, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe 1306/2013/EU in ustrezna merila, določena z drugo alineo točke c) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU ter druge ustrezne obvezne zahteve iz nacionalnih predpisov.
Plačila krijejo 100% dodatnih stroškov in izgubljenega prihodka zaradi prevzete obveznosti.

Pogoji za upravičenost

Ob vstopu v ukrep M10 mora KMG:

Vrsta podpore

Podpora za izvajanje operacije Traviščni habitati metuljev sestoji iz plačila na hektar za izvajanje obveznih zahtev in/ali izbirne zahteve po lastni izbiri upravičenca.

Višina podpore

Višina plačil za zahteve v okviru operacije Traviščni habitati metuljev znaša 100% višine plačil, izračunane po modelni kalkulaciji. Pri obvezni zahtevi MET_KOS sta opredeljeni dve višini plačila. Do višjega plačila, ki vključuje tudi oportunitetne stroške, so upravičeni naslednji predeli znotraj ekološko pomembnih območij traviščnih habitatov metuljev: Cerovec, Haloze – vinorodne, Libanja, Volčeke, Ličenca pri Poljčanah, Mura, Goričko, Reka, Dolina Vipave, Trnovski gozd – Nanos, Javorniki – Snežnik, Notranjski trikotnik, Ljubljansko barje, Osrednje Slovenske gorice, Dravinja s pritoki.

 

 

 

(Opis podukrepa je posodobljen skladno z 12. spremembo PRP – oktober 2022)

Prijava na e-novice

Deli z drugimi