Kmetija Medved s pomočjo ukrepa M10 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) je dober primer na kakšen način lahko večje število kmetij prispeva k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Poleg prispevka k ponoru CO_² vključenost v KOPOP prispeva tudi k izboljšanju upravljanja s tlemi in vodami.

Ozadje

Kmetija Medved leži na južnem delu Dravsko-Ptujskega polja ob stičišču ilovnato-peščenih nanosov potokov s Pohorja ter Dravskega vršaja. Domala vsa ilovnata ravan je zelo vlažna, mestoma močvirnata, v glavnem pa kultivirana zaradi obsežnih melioracijskih sistemov izvedenih v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Preplet lahkih, srednje težkih in težkih tal narekuje usmeritev kmetije v živinorejo.

Na kmetiji Medved živita in delata dve generaciji – Medved Anton ml. (35 let) z družino ter njegova starša Marjeta in Anton st. Na družinski kmetiji, katere gonilna sila je mlada generacija, za delo poprimejo vsi.

Kmetija obsega 55 ha obdelovanih površin, od tega se na ilovnato-peščenih tleh nahaja slaba polovica vseh obdelovalnih površin (cca 21,5 ha) na lahkih prodnato peščenih tleh pa 23,5 ha. Na kmetiji je v uporabi 9,5 ha trajnih travnikov in 45,5 ha njiv. Kmetija je usmerjena v pridelavo mleka. V sodobno opremljenem in prostornem hlevu s prosto rejo robotsko molzejo 75 krav črno bele pasme. Povprečna letna proizvodnja na kravo v standardni laktaciji znaša 9.600 kg mleka. Za lastne potrebe vzdrževanja proizvodne črede vzrejajo plemenske ženske živali. Vsa voluminozna krma se pridela na kmetiji, žita pa se dokupijo.

Na kmetiji so leta 2014 zaradi velike izpostavljenosti sušam na lahkih tleh pričeli razmišljati o tehnikah in tehnologijah ter kmetijskih praksah, ki bi presegale običajno konvencionalno obdelavo tal. Poleg tega je mlečna kriza kmetijo vzpodbudila k iskanju optimalnih in celostnih rešitev na kmetiji, s katerimi bi zagotovila učinkovito rabo energije, ohranjanje naravnih virov – izboljšanje kakovosti tal in ohranjanje vodnih virov, kot tudi preživetje družinske kmetije. Začeli so se izobraževati na področju učinkovitega gospodarjenja z naravnimi viri in hranilnimi snovmi, konzervirajoče obdelave tal ter dobrega počutja in plodnosti rejnih živali.

Vključitev v ukrep M10 kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila (KOPOP) ter posodobitev kmetijske mehanizacije sta tako bila logična koraka za uresničevanje vizije kmetije. Danes s konzervirajočo obdelavo obdelujejo že skoraj vse svoje površine na kmetiji.
Konzervirajoča obdelava tal pomeni, da se želi obdelavo tal približati zakonitostim, ki veljajo v naravi. V sonaravnem kmetijstvu se oranje opušča oz. se priporoča le plitvo oranje. Uporabljajo se orodja, ki tla le delno premešajo, zemlje pa ne obrnejo popolnoma, vendar v principu dajejo enake učinke – zemljo rahljajo in drobijo. (Simon Ograjšek: Ohranitvena obdelava tal – Stanje v Sloveniji, str. 2, 2012)

»Z vsakim dodatnim letom opazimo, kako so naša tla bolj odporna na sušo in so vedno bolj rodovitna. Analize naših tal prikazujejo konkretne izboljšave, kar pomeni, da dobro uresničujemo zadano vizijo.«

Kmetija je vključena tudi v operacijo Vodni viri v okviru ukrepa KOPOP, kjer izvaja ozelenitev njivskih površin in uporablja samo fitofarmacevtska sredstva dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih. Vključitev v operacijo Vodni viri podpira aluvialnim vodonosnikom prilagojeno rabo tal in tvori pozitivni učinek na zdravstveno stanje obdelovalnih površin.

»Vključitev v KOPOP ukrep nam je odprla pot do še bolj premišljenega in naravnim danostim prilagojenega kmetovanja. Posegamo po novih in drugačnih znanjih ter se učimo na pridobljenih izkušnjah.«

Neposredno so dosegli boljšo vodno kapaciteto prsti, višji delež humusa oz. organske snovi v tleh in učinkovitejše gospodarjenje z dušikom tako da je pridelava hrane in krme učinkovitejša in zmanjšuje vnose emisij v vodo in tla.

»S klasično obdelavo tal bi porabili več časa in energije, prav tako bi bile emisije v okolje večje kot so s pridelavo v okviru nadstandardnih zahtev ukrepa KOPOP. Količina pridelka je manjša, vendar zdrava tla in kvaliteten pridelek odtehtajo dodatne stroške in izgubo dohodka.«

Cilji

Glavni namen vključitve v ukrep KOPOP je bil, da povečajo rodovitnost zemljišč in izboljšajo krogotok gnojil znotraj kmetije na naravi prijazen način.
Pri vpeljevanju nove tehnologije so s pomočjo kmetijsko svetovalne službe Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru preizkušali različne metode in se hkrati na podlagi upoštevanja izkušenj iz lastnega raziskovalnega dela odločili za pristop, kakršen je v praksi danes na kmetiji.

Za konzervirajočo obdelavo so se odločili zaradi pozitivnih vplivov na kvaliteto tal in pridelek. Izziv so sprejeli, saj so se zavedali, da zaradi vse pogostejših sušnih obdobij potrebujejo večjo vsebnost humusa v tleh, kar pa istočasno pomeni tudi večji ponor CO2 v tla. Takšna obdelava tal jim omogoča tudi prihranek časa in energentov. 

Glavne aktivnosti

Kmetija je vključena v ukrep M10 KOPOP – operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo ter Vodni viri z več zahtevami:

Zahteva »Petletni kolobar« pomeni, da se na obdelovalnih površinah kolobari s kmetijskimi kulturami, pri čemer je omejena uporaba žit in koruze na največkrat trikrat. Z vrstenjem kmetijskih kultur na obdelovalnih površinah pridelamo raznovrstno krmo in skrbimo za optimalno izrabo vnesenih hranilnih snovi, kar preprečuje onesnaženje vodnih virov in prispeva k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.

Zahteva »Nmin analiza« pomeni, da je potrebno na obdelovalnih površinah najpozneje do 30. 6. tekočega leta izdelati hitre talne teste na vsebnost mineraliziranega dušika, s čimer se nadzira uporaba dušikovih gnojil. Izvajanje operacije vpliva pozitivno na blaženje in prilagajanje podnebnih sprememb.

Zahteva »Konzervirajoča obdelava tal« pomeni za glavni posevek minimalno obdelavo tal z rahljalnikom (gruber) in vrtavkasto brano, pri čemer oranje ni dovoljeno. S konzervirajočo obdelavo ohranjajo čim več vode v zemlji, kar je zlasti pomembno v času suše. Ob nastopu suše so takšna tla bolj odporna.

»S konzervirajočo obdelavo tal – z obdelavo po plasteh smo dosegli, da zemljo naredimo zračno, prepustno v globljih plasteh, organska gnojila ostajajo vdelana na površini, vrhnja plast pa ostane delno pokrita z žetvenimi ostanki ter optimalno posejana. Vse te operacije zaradi investicij v novo specialno mehanizacijo naredimo z enim prehodom strojev kar pomeni prihranek tako pri gorivu kot pri času.«

Zahteva »Ozelenitev njivskih površin« pomeni setev prezimnih posevkov. Tla morajo biti pokrita s prezimno zeleno odejo od 15. 11. tekočega leta do najmanj 15. 2. naslednjega leta. Z izvajanjem te operacije zagotavljamo dodatne ponore CO² na obdelovalnih površinah, zavarujemo njivske površine pred erozijo in bogatimo tla preko simbiotskih bakterij z dušikom.

»Po spravilu glavnega pridelka kmetijske površine ponovno zasejemo z voluminoznimi kulturami, ozelenitev obdelovalnih površin preprečuje izpiranje hranilnih snovi, predvsem dušika, ostalega na obdelovalnih površinah po spravilu glavnega pridelka. S klasično obdelavo smo izgubili preveč vode iz tal in v primerjavi z danes, je bilo potrebnega več časovnega vložka, prav tako je bilo gospodarjenje s hranilnimi snovmi manj učinkovito.«

Zahteva »Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak« pomeni nanos tekočih organskih gnojil s cisternami za neposreden vnos v tla ali nanos na površino tal neposredno pred setvijo in takojšnjo inkorporacijo. Z razvozom gnojevke po sistemu nizkih izpustov kmetija vdela gnojevko direktno v tla na površino zemlje v globino 1 do 3 cm.

Za izboljševanje pH tal njivske površine apnimo z mletim apnencem. S tem ukrepom smo v zadnjih treh letih uspeli dvigniti pH iz cca. 5,4 na 6. Primeren pH tal pozitivno vpliva na dostopnost drugih hranil v tleh (poveča se dostopnost dušika in fosforja), kar pomeni, da se zmanjšajo potrebe po dodajanju teh hranil. Prav tako se je povečala mikrobiološka aktivnost, posledično temu pa se je tudi izboljšala struktura tal. Nmin analize na obdelovalnih površinah izvajamo 3 x do 5 x v vegetacijskem obdobju, saj želimo vnos hranil, predvsem dušika prilagoditi potrebam kmetijskih kultur.

Vključitev v operacijo Poljedelstvo in zelenjadarstvo z izvajanjem obveznih zahtev petletni kolobar, Nmin analize, uporabe samo fitofarmacetvskih sredstev, dovoljenih na najožjih vodovarstvenih območjih, in konzervirajoč način obdelave tal kmetiji prihrani čas, gorivo, zmanjšuje zbitost tal, povečuje zračnost tal, povečuje vodno kapaciteto, povečuje mikrobiološko aktivnost tal, preprečuje izpiranje hranil v podtalje in povečuje organsko snov v tleh in s tem vezanost CO2, kar prispeva tudi k blaženju podnebnih sprememb.

V okviru ukrepa M14 Dobrobit živali kmetija pase krave molznice v času med obema molžama v obsegu najmanj 120 dni na leto. To predstavlja dodano vrednost v prizadevanjih za dobrobit živali, ki jih sicer izvajajo s pridelavo kvalitetne krme ter s pripravo optimalnih krmnih obrokov. Prav tako se v okviru tega ukrepa izvaja zatiranje notranjih zajedavcev na podlagi predhodne koprološke analize.

Uspešno so kandidirali tudi na dva javna razpisa iz naslova ukrepa M4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva. V letu 2016 so uspešno kandidirali s kolektivno naložbo za nakup mehanizacije, s katero so si olajšali delo in pripomogli k boljšemu izvajanju konzervirajoče obdelave tal. V okviru investicije so tudi izboljšali skladiščenje krme in organskih gnojil na kmetiji, posodobili hlev za krave molznice in investirali v nakup robota za molžo. Z naložbo so povečali stalež živali in mlečnost na kmetiji, izboljšali delovno učinkovitost in zagotavljajo obstoj delovnih mest na kmetiji.

Rezultati vključenosti v KOPOP ukrep in izvedenih naložb

Kmetija z vključenostjo v KOPOP ukrep operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo zagotavlja boljše gospodarjenje s hranilimi snovmi, predvsem dušikom, prav tako se je izboljšalo razmerje med vnosom in odvzemom dušika na obdelovalnih površinah.

S konzervirajočo obdelavo tal dosegajo, da imajo zemljišča boljšo vodno kapaciteto, povečala se je mikrobiološka aktivnost tal, zmanjšala se je zbitost tal ter posledično zmanjšala poraba energije za obdelavo. S povečevanjem organske snovi v tleh prispevajo k boljši vezavi CO² v tla.

S tehnologijo vlečnih sani, ki omogoča gnojenje z nizkimi izpusti v zrak se zmanjšuje količina didušikovih oksidov, kar pozitivno vpliva na blaženje podnebnih sprememb. Pozitivno k blaženju podnebnih sprememb vpliva tudi izvajanje paše v okviru ukrepa Dobrobit živali, saj se zaradi paše prav tako zmanjšujejo emisije didušikovega oksida. Zaznavamo tudi, da je zaradi zmanjšanega smrada organskih gnojil tudi javnost bolj naklonjena takšnemu pristopu obdelave tal in razvozu gnojevke.

Organska snov se je različno povečala glede na tip tal, ki se pojavlja, so pa v povprečju uspeli dvigniti delež organske snovi iz 1 % na 1,5 % organske snovi.

Pri obdelavi prihranijo približno 20 % goriva v primerjavi s prej, saj jim nova mehanizacija omogoča manj prehodov in večjo časovno učinkovitost.

Nabor zahtev v okviru operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo ter Vodni viri v okviru ukrepa KOPOP prepoznavajo kot učinkovite tako na področju ohranjanja rodovitnosti tal na obdelovalnih površinah kot tudi na področju prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb.

Kmetija Medved je bila ena izmed kandidatov, ki jih je slovenska Mreža za podeželje prijavila na evropski natečaj Rural Inspiration Awards 2020. Natečaj je sestavljen iz treh kategorij in Kmetija Medved je bila uvrščena v kategorijo: zmanjševanje vplivov na podnebne spremembe. Več o natečaju…

Kontakt

Kontaktna oseba: Anton Medved ml.
Naslov: Stražgonjca 6, Pragersko
Elektronski naslov: kmetija.medved2008@gmail.com
Telefonska številka: 00386 31 625 134

PREDSTAVITVENI VIDEO:  https://www.youtube.com/watch?v=XzcIciVeBgc