Sprememba PRP 2014-2020 prinaša nova sredstva za prehodno obdobje

Na 19. seji, ki jo je vodil državni sekretar mag. Aleš Irgolič, se je včeraj sestal Odbor za spremljanje Programa razvoja podeželja 2014–2020, ki je med drugim obravnaval Letno poročilo o izvajanju Programa razvoja podeželja 2014–2020 v letu 2020, predlog desete spremembe Programa razvoja podeželja 2014–2020 (PRP 2014-2020) in spremembe meril za izbor projektov. Podana je bila tudi informacija glede priprave Strateškega načrta SKP 2023-2027.

Člani Odbora za spremljanje PRP 2014-2020 so predstavniki ministrstev in vladnih služb, ekonomskih in socialnih partnerjev, nevladnih organizacij, ki delujejo na področju razvoja podeželja, ter lokalnih skupnosti. V Odboru za spremljanje so zastopani tudi organi in organizacije, zadolžene za varovanje okolja in enakost spolov. Skupaj je v Odboru za spremljanje zastopanih 34 različnih javnih in zasebnih institucij ter organizacij.

Letno poročilo o izvajanju Programa razvoja podeželja 2014–2020 za leto 2020

Odbor za spremljanje PRP 2014–2020 je potrdil predlog Letnega poročila o izvajanju PRP 2014-2020 za leto 2020. Slovenija je uspešna pri črpanju sredstev EKSRP in se uvršča nad povprečje EU. Na ravni celotnega PRP 2014-2020 je bilo do konca decembra 2020 skupaj odobrenih 88 % in izplačanih 70 % vseh razpoložljivih sredstev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je od začetka izvajanja objavilo že 83 javnih razpisov v višini 565 mio evrov. Prejetih je bilo 17.876, odobrenih pa 14.071 vlog. Uspešno je bila zaključena tudi sedma kampanja oddaje zbirnih vlog.

Deseta sprememba PRP 2014–2020

Odbor za spremljanje je po temeljiti razpravi obravnaval tudi predlog 10. spremembe PRP 2014–2020 in ga potrdil kot ustreznega za pošiljanje Evropski komisiji v potrditev.

Zakonodajni postopek v zvezi z izvajanjem skupne kmetijske politike po letu 2020 niso bili zaključeni pravočasno, da bi lahko države članice pripravile vse potrebne elemente za uporabo novega pravnega okvira in strateških načrtov SKP. Izvajanje PRP 2014–2020 v skladu z Uredbo 2020/2220/EU se podaljšuje za dve leti (prehodno obdobje) in za zagotavljanje kontinuitete je bilo Sloveniji dodeljenih dodatnih 244.715.217,00 evrov EKSRP sredstev.

Sredstva prehodnega obdobja se bodo namenila za nadaljnje izvajanje posameznih ukrepov, ki bodo še naprej prispevali k povečanju odpornosti kmetijske proizvodnje, v posodobitev in modernizacijo na živinorejskih kmetijskih gospodarstvih, v dobrobit živali, generacijski prenovi, pomoči za male kmetije, naložbam ekoloških in gorskih kmetov, v skupinske naložbe v skupno pripravo lastnih primarnih kmetijskih proizvodov za prvo prodajo prodajnim posrednikom ali predelovalcem (npr. zbirni centri, skladišča, hladilnice, pakirne linije in pripadajoča oprema), naložbe v gozdarstvo (nadaljevane sanacije gozdov, naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa in naložbe v pred industrijsko predelavo lesa) ter naložbe v povečanje odpornosti kmetijske proizvodnje (naložbe v rastlinjake, zasebne namakalne sisteme, namakalno opremo, ureditev trajnih nasadov…). Del sredstev pa bo namenjen tudi povečanju produktivnosti in učinkovitosti na področju predelave in trženja.

Zaradi epidemije COVID-19 so poleg kmetijstva na podeželju utrpele škodo tudi druge (nekmetijske) dejavnosti, zato je potrebna podpora ponovnemu zagonu in razvoju teh dejavnosti, da se poskrbi za krepitev gospodarske dejavnosti na podeželskih območjih in ohrani ali ustvari nova delovna mesta in s tem pripomore k ohranitvi poseljenosti na podeželju. Za ta namen so bila Sloveniji dodeljena dodatna sredstva za okrevanje kmetijskega sektorja in podeželskih območij Unije (EURI sredstva) v višini 73,3 mio evrov.

S sredstvi EURI se bodo podprle naložbe v izvedbo agromelioracij na komasacijskih območjih, naložbe v distribucijske centre, krožno gospodarstvo, tako za pridelavo kot predelavo kmetijskih proizvodov, naložbe v nekmetijske dejavnosti, podpora bo namenjena tudi vzpostavitvi in razvoju kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov, projektom diverzifikacije dejavnosti na kmetiji in projektom EIP na področju tehnološkega razvoja ter okolja in podnebnih sprememb. Sredstva EURI se bodo namenila tudi posodobitvi namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, ter za naložbe namenjene zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, kot so naložbe namenjene ustreznejšemu skladiščenju živinskih gnojil, nakupu specialne kmetijske mehanizacije za racionalno rabo dušika, izgradnji kompostarn, tehnološki posodobitvi hlevov in nakupu opreme za živinske izločke.

Glavni poudarki pri deseti spremembi PRP 2014-2020

· Spremembe znotraj podukrepa M4.1 – Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva

V okviru desete spremembe PRP 2014-2020 uvajamo nekaj novosti, s katerimi želimo odgovoriti na nekatere ključne izzive v kmetijstvu:

– prilagoditev kmetijskih gospodarstev na zahteve kmetovanja na gorskih območjih: uvaja se nakup rabljene kmetijske mehanizacije, ki ni starejša od petih let. Na ta način se bo omogočilo gorskim kmetijam, da se tehnološko posodobijo z mehanizacijo po njim dostopnim cenam. To bo pomenilo nižje stroške za nakup in vzdrževanje osnovnih sredstev, kar bo imelo za posledico nižjo lastno ceno ter posledično večjo konkurenčnost;

– prestrukturiranje majhnih kmetij: majhne kmetije bodo prepoznane kot ločena ciljna skupina upravičencev, za katero bodo na razpolago ločena finančna sredstva, ločena merila za izbor vlog ter ločena obravnava vlog. Majhne kmetije lahko pridobijo enkratno podporo za naložbe v višini do vključno 50.000 evrov upravičenih stroškov naložbe. Do sedaj so bile omejene na obseg prihodka iz poslovanja v višini od vključno 4.000 evrov/polno delovno moč (PDM) do višine 1 bruto minimalne plače na zaposlenega v Sloveniji. Ta koncept se širi na način, da uvajamo novo podskupino kmetij, ki imajo prihodek iz poslovanja v višini od vključno 1 do 1,5 bruto minimalne plače/PDM. S tem se bodo podprle tudi nekoliko večje kmetije na podeželju, ki pa v okviru izboljšanja konkurenčnosti niso bile uspešne pri pridobivanju sredstev v primerjavi z večjimi, ekonomsko bolj uspešnimi kmetijami. Majhnim kmetijam se bo tudi znižal vstopni prag v okviru meril za izbor vlog iz minimalno 30 na minimalno 25 odstotkov maksimalnega števila točk;

– revitalizacija kmetijstva zaradi epidemije COVID-19: del EURI sredstev v skupni višini cca. 30 mio evrov se bo namenil naložbam v primarno kmetijsko pridelavo. V okviru ločenih javnih razpisov se bodo spodbujale naložbe v krožno gospodarstvo na kmetijskih gospodarstvih (npr. uporaba stranskih proizvodov, mikrobioplinske naprave, naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije na kmetijskih gospodarstvih), nadaljevalo s spodbujanjem kolektivnih naložb v ureditev distribucijskih centrov v rastlinski pridelavi in živinoreji za namen prve prodaje kmetijskih proizvodov predelovalcem ali prodajnim posrednikom (npr. ureditev skladišč in hladilnic z opremo ter nakup tovornih vozil z opremo za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov), nadaljevalo z naložbami v zmanjšanje toplogrednih plinov iz kmetijstva (ureditev hlevov in nakup pripadajoče opreme, ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila ter nakupu specialne kmetijske mehanizacije za zmanjšanja toplogrednih plinov iz kmetijstva).

· Spremembe znotraj podukrepa M4.2 – Podpora za naložbe v predelavo in trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov

V okviru desete spremembe PRP 2014-2020 uvajamo nekaj novosti, s katerimi želimo odgovoriti na nekatere ključne izzive pri pridelavi in trženju:

· naložbe majhnih kmetij: majhne kmetije so prepoznane kot ločena ciljna skupina upravičencev, za katero so na razpolago ločena finančna sredstva, ločena merila za izbor vlog ter ločena obravnava vlog. Majhne kmetije lahko pridobijo enkratno podporo za naložbe v višini do vključno 50.000 evrov upravičenih stroškov naložbe. Do sedaj so bile omejene na obseg prihodka iz poslovanja v višini od vključno 4.000 evrov/polno delovno moč (PDM) do višine 1 bruto minimalne plače na zaposlenega v Sloveniji. Ta koncept se širi na način, da uvajamo novo podskupino kmetij, ki imajo prihodek iz poslovanja v višini od vključno 1 do 1,5 bruto minimalne plače/PDM, s tem se bodo podprle tudi nekoliko večje kmetije na podeželju, ki pa niso bile uspešne pri pridobivanju sredstev v primerjavi z večjimi, ekonomsko bolj uspešnimi kmetijami. Majhnim kmetijam se bo tudi znižal vstopni prag v okviru meril za izbor vlog iz minimalno 30 na minimalno 25 odstotkov maksimalnega števila točk;

· revitalizacija kmetijstva zaradi epidemije COVID-19: del EURI sredstev v skupni višini cca. 8 mio evrov se bo namenil naložbam v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. V okviru ločenih javnih razpisov se bodo spodbujale naložbe v krožno gospodarstvo (npr. uporaba stranskih proizvodov, mikrobioplinske naprave, naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije na kmetijskih gospodarstvih in živilsko predelovalni industriji), nadaljevalo s spodbujanjem kolektivnih naložb v ureditev distribucijskih centrov za namen predelave in trženja kmetijskih proizvodov (npr. ureditev skladišč in hladilnic z opremo ter nakup tovornih vozil z opremo za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov).

· Nov podukrep M4.4 – Vzpostavitev vetrne zaščite

Vetrna erozija predstavlja velik problem z vidika kmetijske pridelave. Močni vetrovi prenašajo zgornjo rodovitvno plast tal, s čimer se poslabšujejo lastnosti tal (tako z vidika bonitet kot tudi z vidika kemijskih, fizioloških in bioloških lastnosti tal). Vetrna erozija prst odnaša v depresije, ki lahko predstavljajo tudi osuševalne jarke in druge elemente v naravi.

Z uvedbo novega ukrepa se bo zagotovilo izboljšanje kakovosti tal, preprečitev trajne izgube zgornjega dela tal na vetrno izpostavljenih območjih ter izvajanje naravovarstvenih funkcij protivetrnih pasov (ti bodo opravljali tudi funkcijo mejic). Podpora je namenjena vzpostavitvi protivetrnih zaščit kot ukrep za preprečevanje in prilagajanje na podnebne spremembe (zmanjševanje posledic vetrne erozije) ter kot ukrep za krepitev biotske raznovrstnosti. Upravičenci so fizične in pravne osebe, ki so jih lastniki zemljišč pooblastili za izvedbo naložbe. Predmet podpore so strokovne podlage, nakup sadilnega materiala, stroški zasaditve protivetrne zaščite in splošni stroški.

· podukrep M6.3 – Pomoč za zagon dejavnosti namenjene razvoju majhnih kmetij

V slovenskem kmetijstvu pomemben delež predstavljajo manjše kmetije. Glede na podatke analize je preko 34.000 kmetijskih gospodarstev manjših od 6 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, kar predstavlja preko 60 % vseh kmetij v RS. Na preko 2.000 majhnih kmetijah v RS so prevladujoča raba površine s trajnimi nasadi. Ker se na MKGP zavedamo pomena teh kmetij z vidika pridelave hrane, z vidika preprečevanja zaraščanja, s katerim se v zadnjem obdobju soočamo predvsem na zemljiščih z opuščenimi vinogradniškimi površinami, z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti in ohranjanja delovnih mest na kmetijah, je pomembno, da se tudi te kmetije podpre s sredstvi PRP in na ta način prispeva k njihovi ohranitvi in nadaljnjem razvoju.

S predlagano spremembo se bodo podprle tudi majhne kmetije iz OMD, katerih pretežni del njihovih kmetijskih površin v uporabi predstavljajo trajni nasadi. Ocenjujemo, da imajo te kmetije poleg potenciala v povečanju proizvodnega obsega tudi potencial za rast v diverzifikaciji dejavnosti, npr. obnova trajnih nasadov s tržno bolj zanimivimi sortami in vrstami, potencial za dodajanje vrednosti kmetijskih proizvodov v okviru dopolnilne delavnosti in preko vključevanja v sheme kakovosti, potencial v uporabi napredne tehnologije in inovacij, potencial za izboljšanje okoljske učinkovitosti, kot tudi potencial za prilagoditev na podnebne spremembe.

· Spremembe znotraj ukrepa M16 Sodelovanje

V okviru ukrepa M16 – Sodelovanje se bodo sredstva EURI namenila za izvedbo projektov EIP iz podukrepov 16.2 in 16.5, projektov za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov iz podukrepa 16.4 ter projektov diverzifikacije dejavnosti na kmetiji iz podukrepa 16.9.

Pri vseh podukrepih se uvaja obračunavanje upravičenih stroškov kilometrine za uporabo lastnega prevoznega sredstva za izvedbo projekta ter pri podukrepih 16.4 in 16.9 na novo obračunavanje upravičenih stroškov dela zaposlenih na projektu na podlagi standardnih lestvic stroškov na enoto. V okviru podukrepov 16.2 in 16.5 pa se posodablja višina standardne lestvice stroška na enoto za stroške dela zaposlenih na projektu.

Ker se je tekom izvajanja podukrepov 16.2 in 16.5 pri projektih EIP pokazala velika potreba po podpori naložbam v osnovna sredstva (opremo, stroje, neopredmetena osnovna sredstva), ki so potrebni tako pri razvoju novih proizvodov, storitev, praks, procesov ter drugih inovativnih rešitev na tehnološkem področju in na področju ohranjanja okolja in blažitve ter prilagajanja na podnebne spremembe, kot tudi pri preskušanju teh rešitev v praksi na kmetijskem gospodarstvu (npr. oprema za izvajanje meritev TPG), uvajamo med upravičene stroške pri projektih EIP tudi stroške naložb. Stopnja podpore za stroške naložb v okviru projektov EIP znaša do 75 %.

· Spremembe znotraj ukrepa M19 LEADER

Pri ukrepu LEADER se dodaja sredstva zaradi zagotavljanja pogoja najmanj 5 % dodelitve skupnega prispevka EKSRP sredstev. Sredstva se v okviru spremembe dodaja na vse podukrepe:

– nov podukrep Pripravljalna podpora za potrditev strategij lokalnega razvoja za programsko obdobje 2023-2027;

– podukrepa Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost – za izvajanje operacij in

– podukrepa Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine, ki se bodo razpisala z javnim razpisom. Pri slednjem se dodaja tudi novo načelo za določanje meril za izbor operacij, ki se glasi: »prispevek k doseganju Strategije »od vil do vilic« za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem«;

– podukrep Podpora za tekoče stroške in stroške animacije za financiranje tekočih stroškov za naloge, ki jih bodo vse lokalne akcijske skupine opravljale za sklad EKSRP v letih 2024 in 2025.

 

· Merila za izbor operacij

Odbor za spremljanje PRP 2014–2020 je sprejel tudi mnenje v zvezi z merili za izbor operacij.

Na podlagi spremembe PRP 2014–2020 bodo posledično spremenjene tudi izvedbene uredbe in po sprejetju le-teh na Vladi RS bomo lahko objavili načrtovane javne razpise.

 

Informacija glede priprave Strateškega načrta SKP 2023-2027

Od objave zakonodajnega svežnja za reformo SKP junija 2018 dalje na EU ravni poteka intenzivna obravnava. Na zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo 26. in 27. maja 2021 ni bil dosežen politični dogovor z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo glede pogajanj za zaključek reforme SKP.

Zaradi zamika reforme se programsko obdobje 2014-2020 podaljšuje za dve leti, v 2021 in 2022. Sredstva iz nove finančne perspektive 2021-2027 za leti 2021 in 2022 se preusmerijo v izvajanje trenutnega programskega obdobja. Na račun podaljšanja obstoječega programskega obdobja za dve leti bo izvajanje Strateškega načrta 2023-2027 krajše.

Intenzivirajo se aktivnosti glede priprave Strateškega načrta 2023-2027. Trenutno poteka delo predvsem na intervencijah, intervencijski strategiji, finančnem razrezu in kazalnikih. Potekajo razprave o posameznih vsebinah z deležniki in neformalno usklajevanje z Evropsko komisijo. Predvidoma konec junija bo sledila širša javna razprava o posameznih vsebinah Strateškega načrta 2023-2027. Jeseni pa bo sledila široka javna razgrnitev Strateškega načrta 2023-2027 in okoljskega poročila v okviru CPVO. Do 31. 12. 2021 se bo predlog Strateškega načrta 2023-2027 uradno posredoval Evropski komisiji.

 

Več informacij:

Povzetek izvajanja PRP 2014-2020 za leto 2020

Prijava na e-novice

Deli z drugimi