Ministrica Šinko: »Verjamem, da je naš strateški načrt dovolj ambiciozen in odseva stanje in trende v kmetijstvu«

Ministrica Šinko: »Verjamem, da je naš strateški načrt dovolj ambiciozen in odseva stanje in trende v kmetijstvu«

  • Datum objave 05.10.2022

Ministrica Irena Šinko je z vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za kmetijstvo Mašo Žagar danes na novinarski konferenci predstavila Strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023 – 2027 za Slovenijo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dokument, ki ga je Vlada RS potrdila na seji 28. 9. 2022, že predložilo v formalno presojo na Evropsko komisijo. Le-ta naj bi ga potrdila najkasneje v osmih tednih od prejema. Izvajati se bo predvidoma začel s 1. januarjem 2023.

Strateški načrt skupne kmetijske politike (SN SKP) 2023–2027 je ključni programski dokument za izvajanje skupne kmetijske politike, ki sledi vsem krovnim ciljem: konkurenčnosti in odpornosti kmetijskega sektorja, varstvu okolja in podnebja ter skladnemu razvoju podeželja. Z SN SKP 2023–2027 bo Slovenija v naslednjem programskem obdobju zagotovila dolgoročno prehransko varnost, zeleni preboj in trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva, gozdarstva, živilske industrije in podeželja. V kontekstu prehranske in energetske draginje ter podnebnih in okoljskih izzivov je ključna usmeritev SN SKP 2023–2027 trajnostna pridelava hrane na celotnem območju države in povečanje samooskrbe, pri čemer so pomembna vsa območja in vsa kmetijska gospodarstva, ne glede na velikost, usmeritev ali tržno usmerjenost. Ta krovna usmeritev podaja odgovore na izzive prehranske varnosti kot tudi na okoljsko–podnebne izzive, ki so pred nami.

»Za izvajanje strateškega načrta bo do leta 2027 na voljo skoraj 1,8 milijarde evrov. Od tega bo 700 milijonov evrov namenjenih za prvi steber – torej neposredna plačila, vinski in čebelarski sektor, vse iz EU sredstev. Za drugi steber, razvoj podeželja pa bo namenjenih 1,1 milijarde evrov, približno polovica iz proračuna EU in več kot polovica iz proračuna Republike Slovenije, pri tem pa je sedanja vlada še dodatno zagotovila 40,5 milijona evrov,« je na novinarski konferenci izpostavila ministrica Šinko.

Močna prioriteta v strateškem načrtu so mladi kmetje, ki jim bo omogočen zagon in modernizacija kmetij za izboljšanje njihovega dohodkovnega položaja, s čimer si Slovenija prizadeva za generacijsko prenovo slovenskega kmetijstva.

S kolektivnimi naložbami in drugimi spodbudami poslovnega povezovanja so oblikovani vzvodi za zagotavljanje stabilne preskrbe z varno in kakovostno hrano, razvoj lokalnih dobavnih verig, povezovanje akterjev znotraj agroživilskih verig in izboljšanje položaja kmeta.

Poseben poudarek je namenjen pridelavi hrane z višjo dodano vrednostjo, zlasti ekološki pridelavi in predelavi ter drugih proizvodom iz shem kakovosti. Slovenija si je zastavila ambiciozen cilj, da se do leta 2027 v ekološko kmetovanje vključi vsaj 18 % površin, zato so temu prilagojeni tudi ukrepi.

Ukrepi za reševanje okoljsko-podnebnih izzivov so najbolj ambiciozni doslej in so odraz dolgotrajnega in zahtevnega dialoga med vsemi ključni partnerji – predstavniki kmetijskih, okoljskih in naravovarstvenih organizacij ter Evropsko komisijo. Usmerjeni so v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Uspešnega razvoja slovenskega kmetijstva in podeželja ni brez učinkovitega prenosa znanja in inovacij ter uvajanja digitalizacije. Spodbujalo se bo razvojne mreže deležnikov v sistemu AKIS (to so sistemi znanja in inovacij na področju kmetijstva), demonstracijske projekte, specializirana svetovanja in usposabljanja, zato se bodo sredstva povečala kar za 90 odstotkov glede na prejšnje obdobje.

»Strateški načrt je usklajen z vsemi resornimi ministrstvi in rezultat tega usklajevanja je povišanje sredstev za obnovljive vire energije ter bolj jasna opredelitev tega področja in povečanje površin, ki bodo podprte skozi intervencijo Natura 2000. Bolj jasno so tudi opredeljena področja varovanja tal, dopolnjene so tudi vsebine glede varovanja voda, posebej je opredeljena podpora za ekološko čebelarjenje, umaknjena pa je intervencija za kompostiranje hmeljevine. Ministrstvo bo učinke izvajanja strateškega načrta sprotno spremljalo in če bo potrebno, tudi ukrepalo. Seveda se bomo pred morebitni spremembami strateškega načrta medresorsko uskladili in sledili ciljem koalicijske pogodbe in evropskega Zelenega dogovora,« je izpostavila ministrica.

V nadaljevanju procesa SN SKP mora Ministrstvo za kmetijstvom, gozdarstvo in prehrano pripraviti še predlog spremembe Zakona o kmetijstvu, uredbe in druge podzakonske akte, ki bodo podlaga za izvajanje skupne kmetijske politike.

Ob zaključku nagovora se je ministrica Šinko zahvalila vsem sodelavcem in deležnikom, ki so konstruktivno sodelovali s predlogi in mnenji. »Verjamem, da je dokument dovolj ambiciozen, da odseva trenutno stanje in trende v kmetijstvu, na podeželju, upošteva naše slovenske naravne in strukturne danosti ter pričakovanja potrošnika in širše družbe. Je rezultat težkih in dolgotrajnih usklajevanj, predstavlja pa najširši možen dogovor o tem, kakšno naj bo slovensko kmetijstvo, kakšen naj bo prehranski sistem v bodoče.«

V nadaljevanju novinarske konference je podrobnosti SN SKP 2023-2027 predstavila vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za kmetijstvo Maša Žagar. Izpostavila je finančni okvir ter intervencije za novo programsko obdobje SKP, in sicer: intervencije v obliki neposrednih plačil, posebej je izpostavila novo shemo za podnebje in okolje, sektorske intervencije za čebele, sadje in zelenjavo ter vino in intervencije razvoja podeželja. Posebej je predstavila nabor naložbenih intervencij, s katerimi se bo med drugim krepilo tržno usmerjenost in konkurenčnost, okoljski vidik in blaženje podnebnih sprememb ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, dobrobit živali ter naložbe v nekmetijske dejavnosti in biogospodarstvo. Predstavila je nenaložbene intervencije v okviru drugega stebra, kot so na primer kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (podnebne spremembe, naravni viri, biotska raznovrstnost in krajina), plačila za naravne in druge omejitve, ekološko kmetovanje in plačila Natura 2000. Izpostavljeni so bili tudi mladi kmetje, intervencija sodelovanja ter horizontalne intervencije usposabljanja, prenosa znanja in inovacije.

Deli z drugimi