Avtomatizacija in ekonomska upravičenost namakanja v oljkarstvu

Datum objave 20.10.2023

Obdobje trajanja projekta

2019-2022

Status projekta

Zaključen

Vodilni partner

Znanstveno-raziskovalno središče Koper

Opis projekta

Ob splošnemu spreminjanju podnebnih razmer se je tudi v oljkarstvu pojavila potreba po prilagoditvi tehnologije pridelave oljk in namestitvi namakalnih sistemov v oljčne nasade. Številne raziskave so pokazale, da je namakanje oljk ustrezen ukrep za blaženje podnebnih sprememb. Kljub temu se pridelovalci oljk, zaradi pomanjkanja znanja in bojazni o ekonomski neupravičenosti, le redko odločijo za postavitev namakalnega sistema. S prenosom raziskovalnih rezultatov v prakso ob hkratnem ovrednotenju ekonomske upravičenosti, bo širši krog oljkarjev opremljen z znanjem in orodji s katerimi bodo lahko ovrednotili upravičenost namakanja in vzpostavili avtomatiziran namakalni sistem v nasadu.

Cilj projekta

zagotoviti učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe in s tem povečati konkurenčnost oljkarstva ter ohranjanje kulturne krajine in dediščine podeželja, ki sta pomembni turistični priložnosti za obalno – kraško in goriško regijo;
z ekonomsko upravičenim načinom avtomatiziranega namakanja oljk izboljšati pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč, zagotoviti stabilnost proizvodnih in ekonomskih razmer za oljkarstvo, zmanjšati nelegalno črpanje vode in izboljšati upravljanje z vodnimi viri;
z vzpostavitvijo demonstracijskih nasadov zagotoviti učinkovitejši in pospešen prenos znanja in inovaciji v oljkarstvo ter trajnostno rabo proizvodnih potencialov in vode na kmetijskem gospodarstvu (raziskovalne rezultate projekta – avtomatiziranega namakanja oljk prenesti v prakso in razširiti na druge kultivarje in rastne pogoje);
povečati izvedbo ukrepov za blaženje podnebnih sprememb, ki bodo omogočile konstantne in kakovostne pridelke.

Zaključek

V okviru projekta so bila izvedena tri usposabljanja za kmetijska gospodarstva, z namenom zvišati kompetentnost kmetijskih gospodarstev pri izvajanju deficitnega avtomatskega namakanja oljk ob hkratnem zavedanju pomena varstva okolja. Vzpostavljeni so bili tudi demonstracijski nasadi, na katerih so potekali praktični poskusi.

Na osnovi rezultatov, ki so bili pridobljeni med projektom, se da sklepati, da postaja namakanje oljk v slovenski Istri zaradi podnebnih sprememb nujen tehnološki ukrep za resne tržne pridelovalce oljčnega olja. Investicija v namakalni sistem za avtomatizirano deficitno namakanje je primerna izbira.

Z uporabo modela je bilo ugotovljeno, da je uvedba namakalnega sistema v manjše oljčnike (0,05–0,25 ha) z manjšim pridelkom vprašljiva, ker pričakovane koristi ne pokrijejo stroškov investicije. Investicijski stroški na enoto površine so v teh primerih veliko višji kot pri večjih nasadih. Vendar bi tudi v teh primerih lahko našli rešitev za sprejemljivejši ekonomski rezultat – en namakalni sistem za več sosednjih oljčnikov ali, z drugimi besedami, združevanje oljkarjev za skupne investicije.

Z uporabo aplikacije za izračunavanje ekonomske upravičenosti namakanja oljk, ki je bila ustvarjena v okviru projekta, bo lahko vsak oljkar zase izračunal, kaj pomeni uvedba namakalnega sistema v njegov oljčnik.

Vir financiranja

Projekt je bil sofinanciran iz naslova M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014–2020, podukrepa 16.5: Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam.