Različne vrste jesenskih buč na mizi, avtor: Roman_studio/Depostiphotos.com.

Za Slovenijo je povečanje obsega ekoloških površin ena od prioritet skupne kmetijske politike EU in tudi strateška usmeritev slovenske kmetijske politike v skladu z Resolucijo »Naša hrana, podeželje in naravni viri« in Akcijskim načrtom za ekološko kmetovanje do leta 2027, ki ga je leta 2021 sprejela Vlada. V Sloveniji povpraševanje po ekoloških živilih močno presega ponudbo. Zato je eden od glavnih ciljev povečanja števila ekoloških kmetij in obsega pridelave tudi z namenom povečanja ponudbe ekoloških živil, kamor se uvrščajo tudi pridelki in živila, ki so pridelana in predelana po pravilih biodinamičnega kmetovanja.

Biodinamično kmetovanje se običajno obravnava kot poseben podsklop ekološkega kmetovanja, saj deli številne skupne vrednote in cilje, povezane z ohranjanjem okolja in trajnostno pridelavo hrane. Biodinamično kmetovanje je poseben pristop k kmetijstvu, ki združuje naravne procese in trajnostne prakse pri pridelavi in predelavi kmetijskih proizvodov in živil. Ta metoda izvira iz filozofije Rudolfa Steinerja, avstrijskega filozofa, ki je razvil biodinamične principe leta 1924.

Slovenija se z 11-odstotnim deležem ekoloških zemljišč po razvitosti ekološkega kmetijstva uvršča nad povprečje EU oziroma na deveto mesto med članicami EU in je na podobni ravni, kot so Slovaška, Španija, Danska in Grčija. Zastavili pa smo si ambiciozen cilj – da se do leta 2027 v ekološko kmetovanje vključi vsaj 18 odstotkov površin.

Zato vas vabimo na praznik biodinamičnega kmetovanja!