Namen in cilji raziskave:
Tržno usmerjena slovenska prašičereja, ki temelji pretežno na intenzivnem proizvodnem sistemu velikih farm, se na trgu uveljavlja predvsem s proizvodom, kjer je konkurenca najhujša, dodana vrednost pa najmanjša; to je na trgu svežega mesa. Razvoj prašičereje v zadnjih 25 letih je pokazal na vse šibkosti nosilcev dejavnosti in organiziranosti slovenske prašičereje, ki rezultira v kritično nizki stopnji samooskrbe. Reja prašičev na družinskih kmetijah se v vseh letih od uvedbe tržnega gospodarstva ni ustrezno razvijala, vzroki za to so mnogi in različni, med pomembne pa gotovo spada tudi dejstvo, da ima Slovenija omejene naravne danosti (agro-geo-klimatski pogoji za pridelovanje žit so omejeni) za prašičerejo.
Za trajnostni razvoj in obstoj panoge ter njeno večjo konkurenčnost je potrebno iskati potenciale v alternativnih rešitvah (npr. prašičereja kot dopolnilna dejavnost), kamor sodi diverzifikacija in oskrba prebivalstva s proizvodi posebne (višje) kakovosti, najsi gre za proizvode z geografskim poimenovanjem, tradicionalne proizvode ali blagovne znamke kot tudi ekološke proizvode. Pričakovati je mogoče, da bo v prihodnosti trajnost sistemov reje prašičev odvisna od lokalno razpoložljivih krmnih virov, ki se, zaradi različnih naravnih agro-klimatskih danosti, razlikujejo od regije do regije. V tem kontekstu bodo na pomenu pridobile tudi lokalne pasme prašičev (kot je krškopoljski prašič), saj so bolje prilagojene ekstenzivnemu načinu reje in lokalno razpoložljivim prehranskim virom.
Namen projekta je bil izboljšati kakovost prašičjega mesa in mesnih izdelkov ter povečati trajnostnost reje.
Glavni cilji projekta so bili oblikovanje tehnološke platforme znanja, eksperimentalno spremljanje vpliva prehrane in reje na kakovost mesa ter prenos znanja do rejcev in industrije. Posebna pozornost je bila namenjena zmanjšanju uporabe aditivov, kot sta sol in nitriti, ter spodbujanju uporabe naravnih virov, kot sta hmelj in tanin, kar prispeva k bolj zdravim in okolju prijaznim proizvodom.
Rezultati:
Ugotovljeno je bilo, da lahko z uporabo naravnih antioksidantov, kot sta hmelj in tanin, izboljšamo oksidativno stabilnost mesa ter zmanjšamo potrebo po dodatkih, kot sta sol in nitriti, kar prispeva k bolj zdravim mesnim izdelkom. Prav tako je bilo dokazano, da lokalno razpoložljiva in alternativna krmila, kot so voluminozna krma in okopavine, lahko uspešno nadomestijo standardna krmila in prispevajo k trajnostni reji.
Eksperimentalni del raziskave je pokazal, da različni sistemi reje, vključno z rejo krškopoljskega prašiča, omogočajo proizvodnjo mesa visoke kakovosti, ob ustrezni prehrani in pogojih reje. Posebej dragocena je bila primerjava med konvencionalnim in ekološkim sistemom, ki je izpostavila potencial ekološke reje za nišne izdelke. Rezultati so podprti z analizami kakovosti mesa, ekonomskimi simulacijami na modelnih kmetijah in meritvami klavnih lastnosti.
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Marjeta Čandek Potokar
- Institucija: Kmetijski inštitut Slovenije
- Naslov institucije: Hacquetova ulica 17
- E-naslov institucije: /
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja:
Projektni partnerji:
- Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
- Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
- Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
- Emona, Razvojni center za prehrano, d.o.o.
Povezave:
Gradivo:
