Ovce na paši (avtor Evropska SKP mreža)
V okviru Evropske SKP mreže je s svojim delom zaključila fokusna skupina o alternativnih rešitvah za diferenciacijo živalskih izdelkov. Na voljo je poročilo, ki predstavlja povzetek rezultatov dela, ki ga je opravila fokusna skupina, in ponuja analizo različnih rešitev, ki jih je mogoče uporabiti in integrirati za pripravo poslovnih modelov za diferenciacijo živalskih proizvodov. Vsebuje inovativne pristope za diferenciacijo živinorejskih proizvodov, strategije za organizacijo dobavne verige ter informacijska in komunikacijska orodja, vključno z dejavniki uspeha in neuspeha, ter navaja primere dobrih praks in inovativnih rešitev.
Ključne ugotovitve poročila:
- Eden od glavnih izzivov je razumevanje pričakovanj potrošnikov in njihove pripravljenosti plačati več za živinorejske proizvode, ki ustrezajo posebnim lastnostim oz. pričakovanjem.
- Potrebna je raznolikost v prodaji proizvodov prek različnih tržnih kanalov in dostopajo do novih trgov, da ustvarijo večjo dodano vrednost. Neposredna prodaja je eden od najpomembnejših tržnih kanalov pri razlikovanju živalskih proizvodov.
- Priložnosti za diferenciacijo proizvodov temeljijo na posebnih lastnostih, ki jih delimo na ekskluzivne intrinzične lastnosti proizvodov, kot so okus in hranilna vrednost, ter neekskluzivne ekstrinzične lastnosti proizvodov, kot so okoljske prednosti, biotska raznovrstnost in dobro počutje živali.
- Dobre informacijske in komunikacijske strategije so ključnega pomena za uspeh diferenciranih živinorejskih proizvodov. Certifikacija proizvodov je lahko pomemben dejavnik za diferenciacijo in trženje proizvodov.
- Potrebne so nove operativne skupine EIP-AGRI za valorizacijo živinorejskih sistemov in ekosistemskih storitev, zlasti za območja z omejenimi dejavniki kot so gorska in ekološko rejo. Prav tako bi operativne skupine lahko ocenile težave pri označevanju in certificiranju ter vključevanju informacijskih in komunikacijskih tehnologij v proizvodnjo, predelavo in distribucijo.
- Bodoči raziskovalni projekti bi morali odgovarjati na raziskovalne potrebe iz prakse v dveh glavnih fazah dobavne verige: (a) kmetijski praksi in (b) komunikaciji s potrošniki.
Strokovnjaki fokusne skupine so pripravili tudi štiri dopolnilne dokumente, tako imenovane „mini dokumente“ (MP), ki naslavljajo:
- Kakovost in inovativnost v živinoreji za odzivanje na spreminjajoče se zahteve trga (MP1),
- Označevanje in certificiranje v praksi: orodje za spodbujanje diferenciacije živalskih proizvodov (MP2),
- Na dokazih temelječe okoljske koristi za diferenciacijo posebnih živalskih proizvodov (MP3),
- Informacijske in komunikacijske tehnologije v podporo diferenciaciji proizvodov (MP4).
Pripravila: prof. dr. Marjeta Čandek-Potokar, Kmetijski institut Slovenije
