Namen in cilji raziskave:
V čebelarstvu je v zadnjih letih prisotna tendenca naraščajoče uporabe ekoloških pripravkov zatiranja varoje, torej takih, ki so sprejemljivi za čebeljo družino in zagotavljajo neoporečnost čebeljih pridelkov. V zadnjem času so se na tujih trgih začeli pojavljati preparati na osnovi hmeljevih beta-kislin, ki se ponujajo kot alternativa, saj so prepoznane kot neškodljive in naravno prisotne v okolju, hkrati pa imajo antimikrobno delovanje. Kar 95 % vsega pridelanega hmelja se porabi usmerjeno v pivovarske namene, zato se intenzivno iščejo alternativne uporabe hmelja izven pivovarske panoge.
S tem projektom, je raziskana sinergija med dvema pomembnima kmetijskima panogama v Sloveniji in njunimi potrebami. Tekom projekta bo pregledano stanje ponudbe pripravkov za ekološko zatiranje na tržišču in pripravljena primerjava načinov njihovih aplikacij in učinkovitosti.
Cilji projekta:
- Pridobiti podatke o sestavi in načinu aplikacij pripravkov za zatiranje varoje.
- Izvedba praktičnih preskušanj pripravkov na osnovi hmelja v različnih časovnih okvirih in na različno prizadetih čebeljih družinah in v laboratorijskem okolju.
- Izdelati nabor primernih sort hmelja, gojenih v Sloveniji, za uporabo v odvisnosti od vsebnosti aktivnih snovi.
- Proučiti možnosti izdelovanja pripravkov na osnovi hmelja v Sloveniji.
Rezultati:
V raziskavi je bilo ugotovljeno, da v laboratorijskih pogojih hmeljne kisline že v kratkem času pri nizkih koncentracija učinkujejo na smrtnost varoj, način delovanja pa je nepoznan, saj smrtnost varoj povzročajo že sama eterična olja in topilo. Hmeljne kisline in topilo pa so toksični tudi za čebele, zlasti še pri daljšem delovanju. Na varoje pa delujejo že sama eterična olja ob manjši toksičnosti za čebele, kot jo imajo hmeljne kisline. Hmeljne kisline imajo potencial za razvoj zdravila za zatiranje varoj, čeprav je smrtnost varoj v laboratorijskih pogojih visoka in že pri nižjih koncentracijah doseže 10%.
Ugotovljeno je bilo, da učinkovitost pripravkov v panjih ni dosegla želene ravni (manj kot 25 %), čeprav se v določenih primerih poveča čistilno vedenje čebel. Poleg tega so raziskovalci identificirali hmeljne sorte z visoko vsebnostjo beta-kislin ter preizkusili različne metode ekstrakcije v sodelovanju s podjetjem Škrlj d.o.o. Kljub omejitvam je projekt prinesel nova znanja o potencialu hmelja za čebelarstvo in odprl možnosti za nadaljnji razvoj naravnih sredstev v Sloveniji.
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Iztok Jože Košir
- Institucija: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo
- Naslov institucije: Cesta Žalskega tabora 2, 3310 Žalec
- E-naslov institucije:
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja:
Ostali projektni partnerji:
- Kmetijski inštitut Slovenije
- Čebelarska zveza Slovenije
- Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo
Povezave:
Gradiva, ki so nastala tekom projekta:
