Namen in cilji raziskave:
V zadnjih letih se čebelarstvo v Sloveniji vztrajno uveljavlja kot enakopravna kmetijska dejavnost. Z enakomerno poseljenostjo čebeljih družin po državi čebele obilno doprinašajo k ohranjanju ravnovesja v naravi. Vloga čebel je poleg opraševanja v poljedelski in sadjarski dejavnosti z namenom zagotavljanja proizvodnje hrane izjemna še za vzdrževanje biotske raznolikosti. Iz leta v leto je zaradi vremenskih razmer čebelja paša lahko nestabilna in nezanesljiva, zato čebelarji lahko utrpijo izpad dohodka. Čeprav je čebelarstvo prepoznano kot kmetijska panoga, nima vzpostavljene metodologije ugotavljanja škod in možnosti komercialnih zavarovanj pridelka.
V projektni nalogi so z anketami ugotavljali dojemanje škode s strani čebelarjev in laične javnosti. Pregled obstoječih metodologij je pokazal, da so si vse metodologije enotne v osnovnem pogoju, in sicer v zbiranju podatkov o normalnih donosih medu. Posvetovanje je bilo opravljeno z deležniki v zavarovalništvu, pri čemer je bilo pridobljeno mnenje komercialne zavarovalnice, ki je predlagala uvedbo indeksnega zavarovanja. Pri tej vrsti zavarovanja ostaja v osnovi problematika odsotnosti metodologije za vrednotenje normalnih donosov. Nadalje je bila preučena možnost uporabe mreže Opazovalno napovedovalne službe medenja (ONS) za namen ocenjevanja donosov in ugotovili so nekatere pomanjkljivosti, ki preprečujejo neposredno uporabo podatkov, ki bi bili uporabni pri ugotavljanju škode.
Cilj projekta je nabor izdelanih analiz in set priporočil za obravnavanje izpada dohodka, ki bodo v pomoč naročniku in deležnikom v čebelarstvu.
Rezultati:
Projekt je prinesel vrsto pomembnih rezultatov, ki predstavljajo podlago za vzpostavitev bolj sistematičnega pristopa k obravnavi škod v slovenskem čebelarstvu. Določena je bila definicija škod, vključno z njihovimi različnimi vrstami, kot so naravne nesreče, bolezni, vandalizem in negativni vplivi javnosti. S pomočjo anket med čebelarji in širšo javnostjo je bil pridobljen vpogled v percepcijo škod ter pomembnost posameznih vzrokov, kar je pripomoglo k oblikovanju predlogov za prihodnje ukrepe. Analizirane so bile tuje prakse ocenjevanja škod in na tej osnovi je bil razvit predlog modela za izračun normalnega donosa, ki je ključen za vrednotenje škod in lahko služi kot osnova za indeksno zavarovanje. Raziskava je opozorila tudi na potrebo po razširitvi mreže ONS (Opazovalno-napovedovalna služba medenja) za zanesljivejše spremljanje medenja, zlasti pri manini paši. Pripravljen je bil predlog za sistem dokazovanja namena premikov čebeljih družin kot enega izmed pogojev za priznanje škode. Razvita je bila metodologija za celostno obravnavo podatkov, ki vključuje primerjavo pričakovanih in dejanskih donosov, vremenskih razmer ter upravičenosti premikov čebel. Rezultati projekta predstavljajo tudi pomemben korak k razvoju zavarovalniškega produkta, ki bi bil namenjen posebej čebelarjem, saj tak izdelek v Sloveniji še ne obstaja. Celotna vsebina projekta je bila predstavljena v obliki znanstvenih in strokovnih prispevkov ter predavanj za različne ciljne skupine.
Ključne besede: čebelarstvo, škoda, zavarovanje, preprečevanje izgub pridelka, metodologija
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Maja Ivana Smodiš Škerl
- Institucija: Kmetijski inštitut Slovenije
- Naslov institucije: Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana
- E-naslov institucije: /
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja:
Ostali projektni partnerji:
- Čebelarska zveza Slovenije
Povezave:
Povezana na predstavitev projekta na Digitalno knjižnico Slovenije
Gradiva, ki so nastala tekom projekta:
