Namen in cilji raziskave:
Energija je ključnega pomena za ekonomsko rast ter kritična komponenta za sposobnost kmetijstva in živilsko predelovalne industrije za izboljšanje produktivnosti, konkurenčnosti in trajnosti. Izboljšanje učinkovitosti rabe energije z uporaba manj energije za zagotovitev enake ravni proizvodnje in storitev je pomembno za zagotovitev številnih pozitivnih rezultatov, ki lahko zagotovijo več prednosti: boljšo ekonomičnost, gospodarsko rast, energetsko varnost, prehransko varnost ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Temeljni namen energetske politike je zagotavljanje trajnostnega ravnanja z energijo, zato bo ta okvir predvsem opredeljeval tri vidike trajnosti – podnebno sprejemljivost, zanesljivost oskrbe ter konkurenčnost. Prizadeva se za prehod Slovenije v nizkoogljično družbo in zmanjšanje odvisnosti od uvoza in rabe fosilnih goriv.
Ključni cilji do leta 2030, ki so opredeljeni v NEPN, so: zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov za 36 %, od tega za 20 % v sektorju ne-ETS (kar je 5 odstotnih točk nad sprejeto zavezo Slovenije); vsaj 35 % izboljšanje energetske učinkovitosti, kar je višje od cilja sprejetega na ravni EU (32,5 %); vsaj 27 % obnovljivih virov energije, kjer je Slovenija zaradi relevantnih nacionalnih okoliščin, v prvi vrsti okoljskih omejitev, morala pristati na nižji cilj od cilja na ravni EU (32 %) s prizadevanjem, da se ambicija zviša pri naslednji posodobitvi NEPN (2023/24), 3 % vlaganja v raziskave in razvoj, od tega 1 % javnih sredstev.
Glavni namen analize je bil identificirati ključne vire emisij v različnih kmetijskih panogah in oceniti potencialne učinke uvedbe energetsko učinkovitih tehnologij, obnovljivih virov energije ter sprememb v praksi kmetovanja.
Rezultati:
Rezultati modeliranja so pokazali, da bi se z uvajanjem učinkovitejših energetskih praks in tehnološko naprednejših strojev lahko emisije bistveno zmanjšale. Med ključnimi ukrepi z največjim potencialom za zmanjšanje emisij so bili prepoznani:
-
prehod na električno ali biodizelsko pogonsko mehanizacijo,
-
uporaba obnovljivih virov energije (zlasti sončna energija),
-
izolacija objektov za zmanjšanje potreb po ogrevanju,
-
optimizacija logistike in obdelovalnih poti na poljih,
-
ter natančno kmetovanje (»precizna kmetijska tehnologija«), ki zmanjšuje nepotrebno porabo goriva in energije.
Izpostavlja se tudi pomen izobraževanja kmetov in ukrepov kmetijske politike, ki bi podpirali energetske izboljšave (npr. subvencije za opremo ali usposabljanja). Scenariji zmanjševanja emisij, kažejo, da bi bilo z ustreznim naborom ukrepov mogoče zmanjšati emisije za več kot 20 % v obdobju naslednjih 10 let, brez negativnega vpliva na kmetijsko produktivnost.
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: dr. Viktor Jejčič
- Institucija: Kmetijski inštitut Slovenije
- Naslov institucije: Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana
- E-naslov institucije:/
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja:
Naročniki:
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
- Ministrstvo za okolje in prostor
Gradivo:
