Namen in cilji raziskave:
Stališče stroke je, da so za preizkušanje za ekološko pridelavo potrebne posebne metode in drugačen sistem uradnega preizkušanja, tako za registracijo sort kot za preizkušanje primernosti sort za pridelavo. V Sloveniji nimamo razvitih metod in sistema uradnega ekološkega preizkušanja, obenem pa imamo tudi malo izkušenj s preizkušanjem drugih državah že registriranih ekoloških sort in ekološkega heterogenega materiala.
Z vzpostavitvijo sistemov uradnega ekološkega preizkušanja sort in tudi heterogenega materiala se pričakuje, da se bodo zmanjšale razlike med pridelki ekoloških in konvencionalnih sistemov, zanimanje žlahtniteljev za razvoj ekoloških sort bo večje s tem pa bodo kmetovalcem na voljo boljše sorte in večja izbira sort, večje bodo možnosti razvoja ekološkega semenarstva itd. Z vzpostavljenim sistemom uradnega ekološkega preizkušanja sort bomo zadostili tudi prihodnjim zahtevam EU.
Cilji:
- Razvite metode uradnega ekološkega preizkušanja ekoloških sort in ekološkega heterogenega materiala izbranih poljščin in zelenjadnic za namene registracije (preizkušanje vrednosti sorte za pridelavo in uporabo – VPU metode).
- Razvite metode uradnega ekološkega preizkušanja primernosti sort za pridelavo v ekološkem kmetijstvu ter za izdelavo opisnih in priporočenih sortnih list izbranih poljščin in zelenjadnic (PPS metode).
- Vzpostavljen sistem uradnega ekološkega preizkušanja za namene registracije ekoloških sort in heterogenega materiala (VPU sistem).
- Vzpostavljen sistem preizkušanja sort za namene ekološke pridelave po registraciji sort (PPS sistem).
Rezultati:
Tekom projekta je bil razvit sistem za preizkušanje sort v ekoloških razmerah z namenom registracije kot “ekološka sorta, primerna za ekološko pridelavo” ali z namenom poregistracijskega preizkušanja in rezultati tega sistema. Predvsem uveljavitev po-registracijskega preizkušanja v ekoloških razmerah bo imela učinek na zmanjšanje razkoraka v pridelovalnem potencialu med konvencionalno in ekološko pridelavo poljščin in s tem tudi na ponudbo in samooskrbo z ekološkimi živili in izdelki.
Z analizo potreb ekološkega sektorja in ekoloških žlahtniteljskih programov v Sloveniji so bile identificirane prioritetne poljščine (pšenica in pira, ajda, koruza za zrnje, krompir, soja, oljne buče in konoplja) ter zelenjadnice (solatnice, kapusnice-zelje). Za navedene prioritetne vrste poljščin in zelenjadnic so bile razvite metode za njihovo preizkušanje. V primeru poljščin so bile razvite metode za VPU in PPS, v primeru zelenjadnic pa so bile razvite le metode za preizkušanje sort v ekoloških razmerah. Od razvitih metod so bile v poljskih preizkusih preizkušene metode za VPU pri ozimni pšenici, koruzi za zrnje, soji, ajdi in krompirju.
Vzpostavljena sta bila sistema uradnega ekološkega preizkušanja na dveh lokacijah: Infrastrukturni center Jablje (Kmetijski inštitut Slovenije, osrednja Slovenija) ter Posestvo Pohorski dvor (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, severovzhodna Slovenija). Pri izbiri izvajalcev je bil zasledovan cilj dostopnosti do ekoloških certificiranih zemljišč, poznavanja ekoloških načinov pridelave ter zmožnosti za oskrbo, spremljanje in ocenjevanje posevkov med rastno dobo.
Ključne besede: ekološka sorta, razvoj metod preizkušanja, VPU preverjanje, registracija sort
Partnerji projekta:
- Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza v Mariboru
