Namen in cilji raziskave:
Kmetovanje na vodovarstvenih območjih (v nadaljevanju: VVO) je v Republiki Sloveniji urejeno na podlagi Zakona o vodah. Na podlagi Zakona o vodah je Vlada Republike Slovenije do sedaj sprejela 15 uredb o VVO. Ukrepi v kmetijstvu so na VVO odvisni od različnih vodovarstvenih režimov (v nadaljevanju: VVR) (najožje VVO: VVO I, ožje VVO: VVO II in širše VVO: VVO III). Najstrožji ukrepi so predvideni za kmetijska zemljišča (v nadaljevanju: KZ) v neposredni bližini vodnih
zajetij (VVO I), z oddaljenostjo od vodnih zajetij pa so ukrepi milejši (VVO II, VVO III). Na VVO I se ukrepi, prepovedi in omejitve za kmetovanje nanašajo na gnojenje, uporabo FFS, pašo, celoletno pokritost tal z zeleno odejo ter na obvezen gnojilni načrt. Na VVO II in VVO III so omejitve pri kmetovanju milejše (obvezen gnojilni načrt ter omejitev pri uporabi mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik). Kmetijska gospodarstva (v nadaljevanju: KMG) imajo za prilagoditev VVR, ki so določena v uredbah, predvidena prehodna obdobja. Eden izmed načinov prilagoditve je tudi sprememba strukture dejanske rabe zemljišč na VVO I, kjer je VVR najstrožji. Ker na VVO I veljajo prej omenjeni ukrepi pri gnojenju, uporabi FFS itd., je ena izmed možnih prilagoditev kmetovanja tudi preselitev pridelave delovno intenzivnejših kmetijskih rastlin (primer: koruze) izven VVO I ter njihova nadomestitev z ekstenzivnimi rastlinami z manjšimi potrebami po gnojenju in
uporabi FFS (primer: sejano in trajno travinje ipd.).
Namen strokovna naloge je ugotoviti, kako je VVR vplival na spremembe strukture dejanske rabe zemljišč na VVO I v obdobju po uveljavitvi uredb. Domneva se, da so KMG na VVO I po uveljavitvi uredb intenzivnejše kmetijske rastline umaknila izven VVO I ter jih nadomestila z ekstenzivnimi rastlinami z manjšimi potrebami po gnojenju in uporabi FFS.
Rezultati:
VVO obsega 150.721 ha zemljišč, oziroma 7,4 % ozemlja Republike Slovenije. Prevladuje gozd (46 %), sledijo pa njive (21 %), trajni travniki (13 %) ter pozidano in sorodno zemljišče (10 %). Ostale dejanske rabe zemljišč skupaj predstavljajo 10 %. VVO I sicer obsega 5.298 ha (4 %), VVO II 30.185 ha (20 %), VVO III pa 115.238 ha (76 %).
Med posameznimi uredbami so velike razlike o deležu KZ. Nekatera območja uredb (5 od 15) večinoma pokrivajo KZ (od 51 % do 86 % KZ), na območju nekaterih drugih uredb (4 od 15) pa delež KZ ne presega 23 %. Iz navedenega sledi, da je pokritost VVO s KZ zelo različna, kar je potrebno upoštevati tudi pri vrednotenju morebitnega vpliva kmetijstva na kakovost vodnih virov znotraj posameznih uredb.
- V obdobju 2007–2022 se je površina njiv na VVO I zmanjšala od 1.197 ha na 1.077 ha oziroma za 10 %.
- V obdobju 2007–2022 se je površina trajnih travnikov na VVO zmanjšala od 21.209 ha na 18.766 ha oziroma za 11,5 %.
- V obdobju 2007–2022 se je površina trajnih travnikov na VVO I povečala od 753 ha na 770 ha oziroma za 2,3 %
- V obdobju 2007–2022 se je površina gozda na VVO zmanjšala od 71.067 ha na 68.601 ha oziroma za 3,5 %
Rezultati so tudi pokazali, da večji delež njiv znotraj posamezne uredbe posledično pomeni manjši delež trajnih travnikov in obratno, kar je razumljivo, saj njive
in trajni travniki (po podatkih za leto 2022) skupaj predstavljajo 78 % vseh KZ na VVO. S stališča varovanja vodnih virov je na VVO sicer zaželeni večji delež trajnih travnikov kot njiv, saj je izpiranje s trajnih travnikov praviloma manjše kot z njiv, manjša pa je tudi poraba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Je pa tudi res, da so nekatere rabe KZ na njivah s stališča varovanja vodnih virov tudi zaželene (predvsem sejano travinje: TDM, DTM, trave, metuljnice ipd.), kar pa iz analize dejanske rabe zemljišč ne moremo razbrati.
Analiza linearnega trenda površin njiv je pokazala, da se je v navedenem obdobju površina njiv na VVO sicer malenkost povečala (za 0,3 %), na VVO I pa se je pomembo zmanjšala (za 10 %). Pri trajnih travnikih je ugotovitev obratna: na VVO se je njihova površina zmanjšala za 11,5 %, na VVO I pa povečala za 2,3 %. Večji delež trajnih travnikov ter manjši delež njiv na VVO I je s stališča varovanja vodnih virov ugodna ugotovitev, saj so trajni travniki praviloma manj obremenjujoči za vodne vire kot njive.
V strokovni nalogi so skušali ugotoviti ali je uveljavitev VVR na območju posameznih uredb pripomogla k spremembi strukture GERK rabe na VVO I. Ugotovljeno je bilo, da je uveljavitev uredb na nekaterih VVO I sicer povzročila zmerno povečanje ali zmanjšanje odstotka nekaterih skupin rastlin v strukturi GERK rabe, a ta pojav še zdaleč ni tako značilen, da bi o njemu lahko govorili z gotovostjo.
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Janez Sušin
- Institucija: Kmetijski inštitut Slovenije
- Naslov institucije: Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana
- E-naslov institucije:/
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja:
Naročniki:
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
- Ministrstvo za okolje in prostor
