Namen raziskave:

Izboljšanje praks namakanja z uvedbo daljinskega zaznavanja potreb po vodi, proučevanje vpliva obdelave tal na zadrževanje vode v tleh in izboljšanje proizvodnega potenciala tal, spremljanje vpliva namakanja na izpiranje nitratov v podzemne vode na vodovarstvenih območjih, proučevanje ekonomike namakanja poljščin in nekaterih vrtnin, raziskovanje vpliva namakanja na količino in kakovost pridelka krmnih rastlin, spremljanje in proučevanje biotske pestrosti in preprečevanje erozije tal.

Cilji raziskave:

Zadani cilji tekom projekta so bili :

  • zmanjšati porabo vode za namakanje na podlagi meritev vlage v tleh in spremljanja vremenskega dogajanja,
  • povečati pridelke z namakanjem,
  • izboljšati ekonomiko namakanja kmetijskih kultur poljščin in vrtnin,
  • izvajati napoved namakanja na podlagi spremljanja stanja vlažnosti tal,
  • izboljšati kakovost pridelkov krmne rastline z namakanjem,
  • uvesti daljinsko zaznavanje potreb po vodi,
  • preprečiti vodno erozijo ob vodotokih s primerno kulturo,
  • izboljšati biotsko pestrost,
  • uvajati varčne tehnologije namakanja in podati tehnološka navodila za namakanje poljščin.

Rezultati:

Z namakanjem se je zmanjšala občutljivost kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe. Z uporabo primerne količine vode so se zmanjšali negativni vplivi kmetijstva, saj so bila hranila učinkoviteje porabljena za rast in razvoj rastlin. S pomočjo napovedovanja namakanja in določanja potrebnih količin vode za namakanje posameznih kultur je bila izboljšana ekonomika kmetijske pridelave, hkrati pa so bile znižane potrebne količine vode, s čimer so se zmanjšale skupne obremenitve okolja zaradi kmetijske pridelave.

Z namakanjem v optimalnem času po gnojenju je bilo zmanjšano izpiranje nitratov v podtalne vode ter izboljšana ekonomska upravičenost namakanja posameznih kultur. V namakalne prakse so bile vključene možnosti digitalnega zaznavanja. Ugotovljene so bile najprimernejše rabe tal ob vodotokih za ohranjanje biodiverzitete in zmanjševanje negativnih vplivov na onesnaževanje vodotokov.

Pripravljena bodo priporočila za strokovno izvedbo namakanja, vključno z napovedovanjem namakanja na podlagi meritev vlažnosti tal in spremljanja vremenskih razmer, določitvijo hidravličnih lastnosti različnih teksturnih tipov tal na opazovanih kmetijah ter opredelitvijo potrebnih količin vode za namakanje posameznih kultur glede na pridelovalno leto in tip tal.

Kontakt vodilnega partnerja:

  • Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Andrej Rebernišek
  • Institucija: KGZS Zavod Ptuj
  • Naslov institucije: Ormoška cesta 28, 2251 Ptuj
  • E-naslov institucije:
  • E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja:

Ostali projektni partnerji:

  • Univerza v Mariboru,
  • Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor,
  • Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj,
  • KGZS Zavod Murska Sobota,
  • Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o.,
  • Jeruzalem Ormož SAT d.o.o.
  • Kmetijsko gospodarstvo Leben,
  • Kmetijsko gospodarstvo Majerič,
  • Kmetijsko gospodarstvo Pignar,
  • Kmetijsko gospodarstvo Jakob,
  • Kmetijsko gospodarstvo Najvrt

Povezava:

Spletna stran projekta

VIDEO – Predstavitev projekta

Gradiva, ki so nastala tekom projekta: