Namen in cilji raziskave:
V zadnjih dvajsetih letih so abiotski in biotski dejavniki, ki pogosto učinkujejo interaktivno, povzročili obsežne poškodbe gozdov Slovenije, razvrednotenje sortimentov in zahtevali velika vlaganja za sanacijo uničenih sestojev. Vse večja ogroženost gozdov, velika negotovost in tveganja pri gospodarjenju z gozdovi zahtevajo prilagojeno upravljanje gozdov. Upravljanje tveganj postaja sestavni del upravljanja gozdov.
Glavni cilji projekta so bili:
– oceniti ranljivost (ogroženost) gozdov v Slovenije zaradi podnebnih sprememb;
– pripraviti usmeritve za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe, ki bodo povečale njihovo odpornost in prilagoditveni potencial;
– razviti postopek optimalne sanacije gozdov po ekstremnih vremenskih dogodkih;
– izdelati predlog postopka za poenostavljeno in učinkovito prilagoditev gozdnogospodarskih načrtov zaradi pojava ekstremnih vremenskih dogodkov v obdobju njihove veljavnosti.
Rezultati:
Tveganja pri gospodarjenju z gozdovi se zaradi podnebnih sprememb povečujejo. Procesi rasti, mortalitete in pomlajevanja drevja v gozdnih sestojih se spreminjajo. Ujme postajajo vse pogostejše in povzročajo obsežne poškodbe gozdnih sestojev, s tem veliko ekonomsko škodo lastnikom gozdov ter slabše zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij gozda.
Raziskava je bila razdeljena v štiri delovne sklope (DS):
(DS1, Ocena tveganj) Opravljena je bila analiza tveganja pri gospodarjenju z gozdovi zaradi podnebnih sprememb, v okviru tega je bila pripravljena ocena ranljivost (ogroženosti) sestojev in posameznih drevesnih vrst v gozdovih Slovenije glede na glavne povzročitelje poškodovanosti gozdov ter analiza priraščanja, vraščanja in mortalitete drevja glede na podnebne spremenljivke.
V okviru DS2 (Prilagajanje gospodarjenja z gozdovi podnebnim spremembam) je bila razvita celovito zasnovo prilagajanja gospodarjenja (ekološki koncepti, strategije, smernice, ukrepi). Pripravljene so bile poglavitne strategije za prilagajanje gozdov in gozdarstva v Sloveniji podnebnim spremembam in opredeljeno, kako obvladovanje (upravljanje) tveganj vključiti v upravljanje gozdov.
V okviru DS3 (Sanacija gozdov po ekstremnih vremenskih dogodkih) je bila na testnih območjih izvedena analiza sanacij gozdov ter sprememb sestojnih in habitatnih razmer zaradi obsežnih poškodb gozdov. Na podlagi analiz opravljenih sanacij in ekspertnih delavnic so bili pripravljeni predlogi za izboljšanje pravnih predpisov in upravljavskih postopkov, ki urejajo to področje. Zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov, ki povzročijo obsežne poškodbe gozdnih sestojev, je nujna sprememba gozdnogospodarskih načrtov.
V DS4 (Spremembe gozdnogospodarskih načrtov) je bila opravljena analiza primerov sprememb načrtov in pripravljeni predlogi sprememb za poenostavljeno in učinkovito prilagoditev gozdnogospodarskih načrtov. Posebnosti projekta so, da opravljene analize in izsledki temeljijo na empiričnih podatkih o sanitarnem poseku, rasti in vraščanju drevja v gozdne sestoje ter na zaključkih ekspertnih delavnic. V analize so bile vključene velike podatkovne zbirke Zavoda za gozdove Slovenije (>50.000 odsekov, okoli 98.000 ploskev, > 300.000 dreves, okoli 15 milijonih posekanih dreves).
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Andrej Bončina
- Institucija: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
- Naslov institucije: Večna pot 83, 1000 Ljubljana
- E-naslov institucije:
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja:
Ostali projektni partnerji:
Celotna projekta skupina je bila iz Biotehniške fakultete. Pri izvedbi projekta in predstavitvah rezultatov so aktivno sodelovali strokovnjaki iz Zavoda za gozdove Slovenije.
