Namen in cilji raziskave:

V zadnjih letih se cene mineralnih dušikovih (N) gnojil vrtoglavo zvišujejo, kar številne kmetije sili v zmanjšanje njihove uporabe ali celo popolno opustitev nakupa. Pomanjkljivo gnojenje z dušikom pa negativno vpliva na količino in kakovost pridelka, zato je nujno iskati alternativne, okoljsko sprejemljive in ekonomsko izvedljive rešitve za oskrbo rastlin z dušikom.

Cilj projekta je bil na kmetijskih gospodarstvih brez živinoreje, kjer ni možnosti uporabe organskih gnojil, v kolobar vključiti prezimne dosevke – predvsem prezimne metuljnice – za ozelenitev tal in izboljšanje bilance dušika v tleh. Prezimne metuljnice imajo velik potencial za akumulacijo dušika, bodisi s simbiotsko vezavo atmosferskega N₂ bodisi s črpanjem ostankov dušika iz tal, ki bi sicer lahko prešel v podtalnico. Po razgradnji njihove biomase postane dušik dostopen naslednji poljščini v kolobarju, kar zmanjšuje potrebo po N iz mineralnih gnojilih in prispeva k trajnostnemu upravljanju s hranili.

Projekt je bil zasnovan primerjalno – vključeval je kontrolirane poskuse z glavno poljščino (koruzo), ki je sledila dosevkom, in pridelavo brez dodanega N iz mineralnih gnojil. Na ta način smo želeli v praksi prikazati, kolikšno zmanjšanje uporabe N gnojil je možno doseči ob hkratnem zagotavljanju stabilnih pridelkov.

Ekonomski vidik projekta je bil usmerjen v prikaz možnosti zmanjšanja stroškov za mineralna gnojila in hkrati doseganje optimalnega pridelka naslednje poljščine.
Okoljski vidik poudarja stalno pokritost tal z rastlinskim pokrovom v jesensko-zimskem obdobju, kar zmanjšuje tveganje izpiranja nitratov, preprečuje erozijo in izgubo hranil ter prispeva k vezavi ogljika v organsko snov tal.
Ekološki vidik temelji na uporabi prezimnih metuljnic, ki s simbiotsko vezavo dušika zmanjšujejo ali celo izničijo potrebo po N iz mineralnih gnojil. Tak pristop je posebej pomemben na območjih, kjer je gnojenje z dušikom z zakonodajo strogo omejeno.

Pomemben del projekta predstavlja tudi prenos znanja. Rezultati raziskave bodo preneseni na demonstracijske kmetije, od tam pa preko svetovalne službe neposredno do številnih drugih kmetij. S tem želimo prispevati k širši uporabi prezimnih dosevkov v poljedelski praksi in zmanjšanju odvisnosti kmetij od nakupa mineralnih gnojil.

Rezultati:

V okviru projekta so bili v letih 2022–2024 izvedeni praktični preizkusi na osmih partnerskih kmetijah v petih slovenskih regijah. Vsi preizkusi so potekali na poljedelsko usmerjenih kmetijah brez rejnih živali in s tem brez lastnih virov organskih gnojil.

Najuspešnejši prezimni dosevek se je izkazala inkarnatka (Trifolium incarnatum L.), ki je s simbiotsko vezavo dušika prispevala od 60 do 150 kg N/ha, skupna akumulacija dušika v organski masi pa je znašala do 186 kg N/ha. Nasprotno je mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum Lam.) delovala predvsem kot porabnik presežnega dušika.

Pridelek koruze, ki je sledila inkarnatki, je bil pri polovičnem gnojenju z N iz mineralnih gnojil (107 kg N/ha) enakovreden pridelku, doseženemu ob polnem odmerku N (215 kg N/ha). Povprečni pridelki zrnja so znašali 13–15 t suhe snovi/ha, kar presega slovensko povprečje. Le na površinah, kjer koruza po inkarnatki ni bila dodatno gnojena, je bil pridelek nekoliko nižji. Uporaba inkarnatke kot prezimnega dosevka torej omogoča zmanjšanje vnosa dušika iz mineralnih gnojil za približno 100 kg N/ha, brez izgube pridelka.

Rezultati dokazujejo, da je vključevanje prezimnih metuljnic v kolobar učinkovit in ekonomično izvedljiv ukrep za:

  • zmanjšanje stroškov gnojenja (do 30 % manjša poraba mineralnih gnojil),
  • povečanje vsebnosti organske snovi in rodovitnosti tal,
  • zmanjšanje tveganja za izpiranje nitratov v podtalnico,
  • izboljšanje vodno-zadrževalne sposobnosti tal in zmanjšanje erozije,
  • večjo odpornost tal na sušo in klimatske ekstreme.

Ukrepi so bili uspešno preizkušeni tudi na območjih z omejitvami (npr. vodovarstvena območja), kjer uporaba mineralnih gnojil ni zaželena. Rešitev je tehnološko enostavno prenosljiva – ne zahteva posebne mehanizacije in je združljiva tako s konvencionalno obdelavo tal (oranjem) kot z ohranitvenimi sistemi (minimalna obdelava, mulčenje).

Priporočila za prenos znanja in širšo uporabo

  1. Pravočasna setev inkarnatke – optimalni rok je od konca avgusta do sredine septembra. Prezgodnja setev lahko poveča tveganje za sušo, prepozna pa zmanjšano rast in količino vezanega N.
  2. Ustrezna priprava tal – po spravilu glavne poljščine se posevek lahko seje v plitvo obdelano ali zorano strnišče.
  3. Zadelava biomase – pred setvijo naslednje poljščine se inkarnatko pomulči in plitvo zaorje ali pusti kot površinski mulč.
  4. Upoštevanje zmanjšanih odmerkov dušika – pri glavni poljščini, ki sledi inkarnatki, se priporoča polovični odmerek N glede na standardno gnojilno normo.
  5. Redno spremljanje mineralnega dušika (Nmin) v tleh – analize omogočajo optimalno prilagajanje gnojenja.
  6. Prenos znanja na kmetije – priporočljivo je organizirati demonstracijske dneve, kjer se kmetom na terenu pokaže učinke različnih vrst dosevkov in načine njihove vključitve v kolobar.
  7. Svetovalna podpora – svetovalna služba na podlagi rezultatov pripravi prilagojene načrte gnojenja glede na lokalne razmere in založenost tal s hranili.
  8. Povezovanje raziskav in prakse – priporočljivo je nadaljevati sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami, svetovalno službo in kmetijami v obliki EIP projektov in tematskih mrež.

 

Kontakt vodilnega partnerja:

 

Ostali projektni partnerji:

Kmetijski inštitut Slovenije (raziskovalna organizacija)

KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (svetovalna organizacija)

KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto (svetovalna organizacija)

Janez KOPAČ (kmetijsko gospodarstvo)

Peter KUHAR (kmetijsko gospodarstvo)

Danijel LEP (kmetijsko gospodarstvo)

Anton MEDVED (kmetijsko gospodarstvo)

Štefanija NEUDAUER (kmetijsko gospodarstvo)

JGZ RINKA (kmetijsko gospodarstvo)

Milan UNUK (kmetijsko gospodarstvo)

Jernej WURCER (kmetijsko gospodarstvo)

Biotehniška šola Maribor (izobraževalna organizacija)

ROKO d.o.o. (grosistično podjetje srednje velikosti; trgovina v kmetijstvu)

 

Gradiva, ki so nastala tekom projekta:

Povezave:

Spletna stran projekta

Prispevek  o projektu v Oddaji ljudje in zemlja, na RTV SLO

Kratki poljedelski nasveti  – Dognojevanje koruze in drugih okopavin ter varstvo krompirja