Namen in cilji raziskave:
Prostoživeči rastlinojedi parkljarji imajo pomembno ekološko in gospodarsko vlogo, saj lahko z objedanjem mladja močno vplivajo na naravno obnovo gozdov, vrstno sestavo in kakovost prihodnjega drevja ter posledično na stabilnost, odpornost in donosnost gospodarjenja z gozdom. V Sloveniji so ti vplivi že desetletja prepoznani kot pomemben izziv pri upravljanju gozdov.
Namen projekta je bil strniti obstoječa znanja o vplivih parkljarjev na gozd ter jih nadgraditi z dodatnimi analizami in terenskim preverjanjem metod, predvsem pa zagotoviti njihov prenos v lovsko-upravljavsko in gozdnogojitveno načrtovanje. Poseben poudarek je bil na presoji obstoječega sistema načrtovanja upravljanja parkljarjev, analizi dejavnikov objedenosti mladja, optimizaciji metode popisa objedenosti ter ovrednotenju različnih metod za ocenjevanje številčnosti jelenjadi in srnjadi.
Rezultati:
Rezultati kažejo, da je objedenost mladja izrazito večfaktorsko pogojena – poleg gostote parkljarjev nanjo vplivajo tudi abiotski in biotski dejavniki ter vrstna občutljivost dreves. Povezave med gostotami parkljarjev in poškodbami mladja so pogosto nelinearne, kar je pomembno za interpretacijo kazalnikov v načrtovanju. Analiza je pokazala tudi določene pomanjkljivosti obstoječega sistema, predvsem glede kazalnikov, ocenjevanja absolutne številčnosti in povezovanja lovsko – upravljavskega ter gozdnogospodarskega načrtovanja.
Na podlagi ugotovitev so bile predlagane metodološke izboljšave monitoringa objedenosti mladja, vključno z dvofaznim pristopom za prepoznavanje problematičnih območij ter bolj neposredno presojo doseganja gozdnogojitvenih ciljev. Pri ocenjevanju gostot jelenjadi se je kot najbolj natančna in stroškovno učinkovita izkazala metoda štetja kupčkov iztrebkov, medtem ko so fotopasti primernejše za spremljanje populacijskih trendov in širše favne.
Projekt tako prispeva strokovne podlage in konkretne predloge za učinkovitejše spremljanje vplivov divjadi na gozd ter za izboljšanje upravljanja odnosov med divjadjo in gozdnimi ekosistemi.
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Klemen Jerina
- Institucija: Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
- Naslov institucije: Večna pot 83, 1000 Ljubljana
- E-naslov institucije:
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja:
Ostali projektni partnerji:
- Fakulteta za varstvo okolja – Velenje
- Gozdarski inštitut Slovenije
- Zavod za gozdove Slovenije
- Lovska zveza Slovenije
