Sodobni poligon za češnje na Sadjarskem centru Maribor – Gačnik

Na Sadjarskem centru Maribor – Gačnik, ki deluje pod okriljem Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, se ponašajo z najsodobnejšim poskusnim nasadom češenj v Sloveniji, ki predstavlja izjemno strateško pridobitev za razvoj pridelave koščičastega sadja na severovzhodu države. Zaradi vedno večjega povpraševanja po češnjah in hkratnega zmanjševanja površin pod pridelavo pečkatega sadja, nasad dobiva še večji pomen kot referenčni raziskovalni poligon za prenos znanja v prakso.

Kompleksna zaščita in najnovejša tehnologija

Nasad je tehnološko vrhunsko opremljen: insektna mreža, protidežna folija proti pokanju plodov, protitočna mreža, sistem za oroševanje (zaščita pred pozebo) in kapljično namakanje s fertigacijo. Takšna kombinacija zaščitnih in podpornih sistemov omogoča simulacijo različnih mikroklimatskih pogojev in zaščito pred več dejavniki tveganja. Insektna mreža ščiti ne le pred škodljivimi žuželkami kot sta plodova vinska mušica (Drosophila suzukii) in marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys), temveč tudi pred pticami in vdorom novih tujerodnih organizmov.

Raziskave, ki oblikujejo prihodnost

Cilj nasada je razvoj in ocena sort ter tehnologij, ki bodo ustrezale zahtevam slovenskih pridelovalcev. Med posajenimi sortami so: Kordia, Regina, Irena, Areko, Tamara, Folfer, Stardust, Stardblush, Nimba, Carmen, ki so jih spremljali prvič v slovenskih razmerah.

V večletnih spremljanjih preučujejo učinke pokritosti nasada z različnimi zaščitami (folije, mreže), vrednotili bodo vpliv zmanjšane svetlobe in povečane vlage na čvrstost in kakovost plodov, izvajajo strojno rez češenj (BiBaum in vretenasta vzgoja), ocenjujejo učinek različnih podlag (Gisela 5, Gisela 6, Weigi 2) na sorto Grace Star, analizirajo učinke namakanja in oroševanja v sklopu sodobnih zaščitnih sistemov ter spremljamo nalet škodljivcev znotraj in zunaj zaščitenega območja.

Ta poskusni poligon je izjemno pomemben tudi z vidika sodelovanja z javnimi službami (Javna služba kmetijskega svetovanja, Javna služba zdravstvenega varstva rastlin), kjer se pod strogim režimom spremlja zdravstveno stanje nasada. Rezultati raziskav se bodo sistematično zbirali, analizirali in prenašali neposredno k pridelovalcem v obliki poročil, delavnic in terenskih predstavitev.

Zaradi vedno bolj omejene uporabe fitofarmacevtskih sredstev, podnebnih sprememb in spremenjenih tržnih razmer, je razvoj trajnostnih sistemov pridelave nujen. Sadjarski center Maribor – Gačnik je danes edini v Sloveniji z integriranim večnamenskim sistemom zaščite češenj, ki omogoča razvoj tehnologij za zmanjševanje poškodb zaradi podnebnih vplivov, izboljšanje kakovosti pridelka, znižanje rabe fitofarmacevtskih sredstev, dolgoročno ekonomsko vzdržnost češnjevih nasadov.

Nasad ni le raziskovalni projekt – je temelj, na katerem bodo skupaj z javnimi službami, pridelovalci in stroko gradili prihodnost slovenske pridelave češenj.

Drevesa so še vedno v fazi oblikovanja krošenj, zato je letošnji pridelek omejen in vremensko pogojen. Kljub temu so v letu 2024 izvedli prvo ovrednotenje pridelka za več kot deset sort, med njimi Kordia, Regina, Irena, Carmen, Nimba in druge.

Najpomembnejše ugotovitve:

Največji povprečni pridelek na drevo je imela Kordia vzgojen kot BiBaum® drevo (10,26 kg), strojno porezana, sledili sta Regina BiBaum® strojno porezana (7,82 kg) in Kordia BiBaum® ročna rez (7,51 kg).

Primerjava vzgojnih oblik in vpliv rezi

Posebna pozornost je bila namenjena tudi primerjavi vzgojnih oblik (BiBaum®, vreteno) in vplivu ročne oziroma strojne rezi na rast, razvoj in rodnost dreves.

Najpomembnejši rezultati:

Največjo vegetativno prirast in največ poganjkov je imela Kordia/vrteno/ročna rez (KVR). Najožji obseg debla in najmanjšo rast je imela Regina/vrteno/strojna rez (RVS). Med BiBaum® drevesi se je najbolj izkazala Kordia/ročna rez (KBR) z največjo prirastjo in obsegom debla. Regina/Bibaum/ročna rez (RBR) pa je imela največ poganjkov, kar kaže na bujno razvejanje krošnje.

Fenološke razlike med sortami

V letu 2024 smo spremljali tudi fenološki razvoj več kot 15 sort češenj. Razlike v datumu brstenja, cvetenja in zaključka cvetenja ponujajo pomemben vpogled v prilagoditve sort glede na podnebje SV Slovenije. Primer: Sorta Samba je začela cveteti že 22. marca, medtem ko so sorte kot so Regina, Kordia in Areko imele poznejše in bolj sinhronizirano cvetenje (4.–6. april).

Splošne ugotovitve o učinkih sodobne infrastrukture v nasadu češenj kažejo na večplastne koristi. Zaščitena pridelava pod folijo in insektno mrežo omogoča višjo varnost pridelka, saj so plodovi učinkovito zaščiteni pred neugodnimi vremenskimi vplivi (toča, dež med zorenjem, sončni ožigi) in napadi ključnih škodljivcev (vinska mušica, smrdljivka, ptice). To pomeni, da je pridelek bistveno bolj stabilen in zanesljiv, kar zagotavlja stalen vir prihodka.

Čeprav je začetna investicija v takšen nasad visoka, se ta relativno hitro povrne zaradi manj izgub in višje tržne vrednosti pridelka. Poleg tega se je pokazalo, da se v pokritih nasadih obdobje obiranja nekoliko podaljša, kar omogoča daljšo prisotnost sort na trgu in s tem boljše prilagajanje tržnim pogojem ter doseganje višjih prodajnih cen.

Skupno gledano, takšen sistem omogoča večjo ekonomičnost, boljšo delovno organizacijo ter manjše okoljske in klimatske tveganje, kar je ključnega pomena za prihodnost pridelave češenj v razmerah podnebnih sprememb.

Sadjarski center Maribor – Gačnik

Sadjarski center Maribor je poskusna postaja za pečkato sadje. Ustanovljen je bil marca 1990. V letu 2018 se je reorganiziral v Javno službo za sadjarstvo, od takrat je Kmetijsko gozdarski Zavod Maribor v notranji organizacijski enoti Sadjarski center Maribor pridobil direktno imenovanje za izvajanje nalog javne službe v sadjarstvu z naslednjimi nalogami:

• introdukcija pečkarjev,
• tehnologije pridelave pečkarjev,
• zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala pečkarjev,
• strokovno-tehnična koordinacija v sadjarstvu.

Dan odprtih vrat načrtujejo v decembru. Datum je še v usklajevanju.

 

Prispevek pripravljen na podlagi besedila Biserke Donik Purgaj, mag. kmet., vodje Sadjarskega centra Maribor. Strokovna naloga se izvaja v okviru javne službe za sadjarstvo pri KGZS KGZ Maribor v organizacijski enoti Sadjarski center Maribor-Gačnik.

Povezava na spletno stran Sadjarskega centra Maribor – Gačnik