Uvedba nacionalnega genomskega obračuna plemenskih vrednosti s kombinirano referenčno populacijo za slovensko rjavo in črno-belo pasmo govedi

Namen raziskave:

V Sloveniji še nimamo lastnega genomskega obračuna plemenskih vrednosti, zato primerjava z mednarodnimi genomskimi plemenskimi vrednostmi (GPV) ni mogoča. Kmetje, ki uporabljajo tuj genetski material tako pogosto ne dosegajo pričakovanih rezultatov selekcije v lastni čredi. Posledično so reje mlečnega goveda dolgoročno manj konkurenčne. Lastna genomska selekcija bi omogočila večjo konkurenčnost kmetij na račun vzreje več vrednih plemenskih živali. Genomska selekcija je tudi priložnost za prirejo nišnih produktov, ki bi dodatno povečala konkurenčnost nekaterih kmetij na račun prireje mleka s posebno kakovostjo. Nenazadnje genomska selekcija omogoča učinkovitejši nadzor nad genetsko raznolikostjo.

Cilji raziskave:

Splošni cilj projekta je uvedba nacionalnega genomskega obračuna plemenskih vrednosti, kar je osnova za učinkovito selekcijo na osnovi informacij iz genoma. Taka selekcija bo omogočala rejcem zgodnjo odbiro živali in posledično krajši generacijski interval. Na ta račun bo genetski napredek dosežen hitreje, s tem pa okrepljena konkurenčnost rejcev. Dodatni cilj je izdelava strategij selekcije za posamezne usmeritve rej, tudi tiste, ki bodo izvajale selekcijo na nišne proizvode ali kakovost proizvodov. Ključna pričakovana sprememba je usposobljenost rejcev za kritično presojo informacij, ki jih uporabljajo pri odbiri lastnih živali (znotraj črede – odbira plemenskih telic) in pri izbiri semena plemenskih bikov.

Vzporedno bo izdelana strategija t.i. nišne selekcije na primeru A2 mleka. Med potrošniki se že pojavlja povpraševanje po takem mleku. Trenutno v Sloveniji še nimamo postavljene selekcijske sheme za tak tip prireje. Večja ponudba mleka take kakovosti iz domače prireje bi bila pozitivna tako za rejce kot za domače potrošnike. Razvit model nišne selekcije bo možno adaptirati tudi na druge monogenske lastnosti.

Rezultati:

Rezultati genotipizacije in nacionalne genomske selekcije so uporabni na več načinov. Z lastno genomsko selekcijo je omogočena večja konkurenčnost kmetij na račun vzreje več vrednih plemenskih živali, tako z uporabo domačega kot tujega genetskega materiala. Takšna selekcija bo rejcem omogočala zgodnjo odbiro živali, hitrejše doseganje genetskega napredka in s tem okrepitev konkurenčnosti rejcev. Omogočena bo pridobitev informacij o GPV za ženske in moške živali ter primerjava z mednarodnimi GPV, kar bo imelo za posledico večjo transparentnost izbire genetskega materiala za lastno čredo. Genomska selekcija je prepoznana tudi kot priložnost za prirejo nišnih proizvodov, s čimer bi bila dodatno povečana konkurenčnost nekaterih kmetij, npr. na račun prireje mleka s posebno kakovostjo. Nenazadnje genomska selekcija omogoča učinkovitejše upravljanje z genetsko raznolikostjo slovenskih populacij goveda.