Besedilo je na voljo tudi v angleščini. Angleški prevod lahko prenesete tukaj.

Slovenija ima pri Komisiji zaščitene tri medove:

• Kočevski gozdni med,
• Kraški med in
• Slovenski med.

OZNAČITEV ZAŠČITENEGA MEDU

Kočevski gozdni med in Kraški med sta zaščitena z zaščiteno označbo porekla.

Zaščitena označba porekla pomeni, da sta kakovost in značilnosti kmetijskega pridelka ali živila izključno ali bistveno posledica določenega geografskega območja, na katerem se proizvaja. Na tem geografskem območju morata potekati tako pridelava surovin kot tudi predelava.

Slovenski med je zaščiten kot zaščitena geografska označba.

Za zaščiteno geografsko označbo je značilno, da se kmetijski pridelki in živila proizvajajo na določenem, geografskem območju, vendar je povezava med geografskim območjem in končnim proizvodom manj tesna kot pri zaščiteni označbi porekla. Tak kmetijski pridelek ali živilo ima posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti. Vsaj ena od faz proizvodnje mora potekati na geografskem območju.

VEČ O POSAMEZNI VRSTI MEDU

Kočevski gozdni med

Območje čebelje paše za Kočevski gozdni med je izrazito gozdnato in se ponaša z zelo pestro floristično sestavo. Posamezna območja se razlikujejo glede pojavljanja medonosnih rastlinskih združb, različnosti posameznih rastišč, klimatskih razmer

in višinskih pasov. Čebelarji poznajo in izkoriščajo pestro floro in različna vegetacijska obdobja.

Vrste Kočevskega medu so gozdni med, smrekov med, hojev med in lipov med.

Kraški med

Kraški med je zaradi podnebnih razmer in mikroklime, po svoji vsebini suh in zrel ter zelo bogat z minerali in encimi. Bogata avtohtona flora in suho podnebje mu polno in izrazito aromo.

Tipične vrste Kraškega medu glede na čebeljo pašo so med rešeljike, med divje češnje, akacijev med, cvetlični med, gozdni med, kostanjev med, lipov med in med divjega žepka.

Slovenski med

To je med, ki je pridelan na območju celotne Slovenije. Zanj je značilno, da vsebuje manj kot 18,6 % vode, vsebnost HMF pa je manjša od 15 mg/kg. Zaradi raznolikosti flore, ki se nahaja v Sloveniji, se odlikuje po svoji izjemni pestrosti tako po senzoričnih (barva, vonj, okus) kot mikroskopskih lastnostih.

Najpogostejše vrste Slovenskega medu so akacijev med, lipov med, kostanjev med, hojev med, smrekov med, cvetlični med in gozdni med.

POREKLO IN OZNAČEVANJE MEDU

Evropska unija ima enotna pravila za označevanje medu. Da bi bil med pravilno označen in v skladu z zakonodajo, mora označba vsebovati naslednje obvezne elemente:

1. Ime izdelka

• Na etiketi mora biti jasno navedeno ime izdelka, torej “med”. Če gre za poseben tip medu (npr. cvetlični med, gozdni med, akacijev med, kostanjev med), mora biti to jasno označeno.
• Če je med iz posebnih vrst rastlin (npr. lipov med) ali iz določenega geografskega porekla, se to lahko navede, vendar le, če ta trditev drži in je preverljiva.

2. Država porekla

• Obvezno je navesti državo porekla, iz katere med izvira/kjer je bil med pridelan  (npr. “Slovenski med” ali “Izdelek iz EU” oz. “Izdelek izven EU”).
• Če med vsebuje mešanico medu iz več držav, mora biti navedeno eno od naslednjih oznak:
  • “Mešanica medu iz EU”,
  • “Mešanica medu izven EU”,
  • “Mešanica medu iz EU in medu izven EU”.

Primeri označb so »poreklo: EU«, »poreklo: non EU«, »poreklo: EU in non EU«.

Leta 2020 sta Slovenija in Portugalska na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo predstavili pobudo za natančnejše označevanje porekla medu, saj zgoraj navedeno označevanje mešanic medu potrošnikom ni zagotavljalo izčrpnih in nedvoumnih informacij o izvoru medu. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije začelo z aktivnostmi za spremembo zakonodaje v delu, ki določa označevanje mešanic medu s poreklom iz več držav. Jasnejše označevanje porekla živil je prepoznano tudi v Evropskem zelenem dogovoru in je eden izmed pomembnih elementov strategije Od vil do vilic.

Nova pravila tako določajo, da je treba tudi za mešanice medu, ki je bil pridelan v več državah, na označbi navesti državo porekla.

Če je med po poreklu iz več kot ene države, se države porekla, v katerih je bil med pridelan, navedejo na označbi v osrednjem vidnem polju v padajočem vrstnem redu glede na njihov delež celotne teže, skupaj z odstotkom, ki ga predstavlja vsaka od teh držav porekla.

Države članice lahko določijo, da se za mešanice medu z več kot štirimi državami porekla lahko v padajočem vrstnem redu navedejo le odstotki za štiri največje države, če te skupaj predstavljajo več kot 50 odstotkov celotne mešanice.

Za porcije medu do 30g veljajo enaka pravila, s tem, da se za poimenovanje držav lahko uporabi standardizirana in mednarodno znana oznaka ISO 3166, natančneje dvočrkovna oznaka držav.

Začetek končne veljavnosti novih pravil je maj 2026.

3. Neto količina

• Navedena mora biti neto količina medu v gramih ali kilogramih (npr. “500 g”).

4. Ime in naslov proizvajalca, polnilca ali prodajalca

• Na embalaži mora biti jasno naveden ime in naslov proizvajalca, polnilca ali prodajalca, odgovornega za informacije o živilih. Ta podatek ni nujno enak državi porekla od koder je med pridelan, ker je lahko polnilec iz druge države kot je država porekla, kjer je bil med pridelan. 

5. Serijska številka oziroma LOT oznaka

• Na označbi mora biti navedena serijska številka oziroma oznaka serije (LOT), ki omogoča sledljivost izdelka.

6. Rok uporabe

• Naveden je minimalni rok trajanja medu, ki se običajno določi na najmanj dve leti od datuma pakiranja. Običajno je zapisano: “Uporabno najmanj do konca [mesec, leto]” ali “Uporabno najmanj do [datum]”.

7. Pogoji shranjevanja

• Če izdelek zahteva posebne pogoje shranjevanja (npr. “Hranite v suhem in hladnem prostoru”), mora biti to ustrezno označeno.

8. Poreklo in vrsta medu (opcijsko)

• Če je med enocvetni (monoflorni) ali če ima poseben geografski izvor (npr. “med iz gora”), se le to lahko navede, vendar le, če so te informacije resnične ter dokazljive,

10. Dodatni označevalci kakovosti (če se uporabljajo)

• Če je med označen z znakom kakovosti (npr. zaščitena geografska označba – ZGO), mora biti ta znak jasno prikazan.

Z vsemi temi elementi na etiketi se potrošniku zagotovi potrebne informacije o izdelku in omogoči skladnost z zakonodajnimi zahtevami.