Dobro kmetijsko in okoljsko stanje zemljišč (DKOP)

DKOP sestavlja devet standardov. Zahteve za posamezne standarde so opisane v nadaljevanju.

Informacije o zavezancih, izjemah za leto 2023 in sankcijah, v primeru kršenja standardov, so na voljo v prispevku Pogojenost.

Informacije o standardih PZR so na voljo v prispevku Predpisane zahteve ravnanja.

DKOP 1: Ohranjanje trajnega travinja na podlagi deleža trajnega travinja v primerjavi s kmetijsko površino na nacionalni ravni

Zahteve:

• Razmerje trajnega travinja v primerjavi s kmetijsko površino na nacionalni ravni se glede na leto 2018 ne sme zmanjšati za več kot 5 %. Standard velja na ravni države in se ne računa za vsako KMG posebej.

DKOP 2: Varovanje mokrišč in šotišč

Zahteve:

• Mokrišča in šotišča bo potrebno dodatno varovati z letom 2024.

DKOP 3: Prepoved sežiganja ornih strnišč, razen zaradi zdravstvenega varstva rastlin

Zahteve:

• Poleg prepovedi požiganja strnišč ni dovoljeno požiganje travnikov kot edinega načina obdelave za tekoče leto.

DKOP 4: Vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov

Zahteve:

• Vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov je obvezna ob vodotokih 1. reda (15 m) in vodotokih 2. reda (5 m) ter skladno z Uredbo (EU) št. 2021/2115 tudi ob osuševalnih jarkih širših od dveh metrov v širini 3 m.
• Na varovalnih pasovih je prepovedana uporaba gnojil in FFS. Prepovedano je oranje, dovoljena pa je površinska obdelava zaradi vzdrževanja priobalnega zemljišča (košnja, mulčenje ali paša). Pričakuje se, da bodo te površine za ta namen posejane le v prvem letu, pozneje pa načeloma več ne.
• Dovoljena je plitva priprava tal za namen:
  1. Odstranitve invazivnih tujerodnih vrst na območjih, kjer obstaja tveganje;
  2. Vzpostavitev varovalnega pasu z dovoljenimi vrstami rastlin, ki kmetom omogoča izpolnjevanje tega standarda v prvem letu izvajanja le-tega (torej tistim, ki so opravili zimsko setev pred sprejetjem strateškega načrta SKP);
  3. Obnovo rastlinskega pokrova z dovoljenimi vrstami rastlin v varovalnem pasu, kadar je to nujno potrebno za zagotovitev zadostne kakovosti rastlinskega pokrova, vendar ne v prvih treh letih od vzpostavitve rastlinskega pokrova in največ enkrat na tri leta zatem
• Varovalni pas je lahko zaraščen s travo, travnimi mešanicam, deteljami, lucernami, deteljno travnimi mešanicami, travno deteljnimi mešanicami, samoniklimi rastlinami, grmovjem ali drevesi-
• Paša živine na priobalnih zemljiščih brez poseganja v strukturo brega vodnih teles
• Napajanje živine v vodotokih na za to določenih mestih in na kontroliran način brez pretiranih znakov poškodbe zemljišča.
• Živali na paši v varovalnem pasu ne dokrmljujemo, napajamo jih na kontroliran način v več manjših skupinah in na različnih mestih.

DKOP 5: Upravljanje obdelave za zmanjšanje tveganja degradacije in erozije tal, vključno z upoštevanjem naklona terena

Zahteve:

• Kmetijske površine je treba obdelovati tako, da je možnost erozije tal čim manjša, in hkrati uporabljati agrotehnične ukrepe, ki zmanjšujejo učinek erozije. Zato je treba ohranjati terase, v primeru njihove odstranitve pa je treba pred posegom pridobiti odločbo MKGP za zahtevno agromelioracijo. Kjer teras ni, je treba na kmetijskih površinah z rabo njiva, ki imajo srednji naklon 10 % ali več, med 15. novembrom in 15. februarjem upoštevati vsaj enega od sledečih ukrepov:
  • orati po plastnicah,
  • ohraniti strnišče, ali
  • poskrbeti za ozelenitev.

Zahteva za oranje po plastnicah ne velja za kmetijske površine z rabo ‘njiva’, ki so manjše od 0,3 ha, ter za kmetijske površine z rabo ‘njiva’, ki so usmerjene v smer naklona in katerih krajša stranica ni daljša od vključno 40 m.

• Pri obdelavi tal je treba upoštevati njihovo razmočenost, zato na kmetijskih površinah ne sme biti očitnih sledi zaradi neprimerne uporabe mehanizacije.

DKOP 6: Minimalna pokritost tal za preprečevanje golih tal v obdobjih, ki so najbolj občutljiva

Zahteve:

• Talna odeja se vzdržuje na vsaj 80 % ornih površin in trajnih nasadov na KMG v času od 15. novembra do 15. februarja naslednje leto.
• Zagotoviti je treba pokritost tal z rastlinami oz. posevki, zastirko ali strniščem oziroma nepreorano površino.
• Zahteva ne velja za orna zemljišča, na katerih se pridelujejo krompir in naslednje vrste zelenjadnic: cvetača, ohrovt (listnati in glavnati), brstični ohrovt, blitva, špinača, grah, bob, čebula, česen, solatnice, peteršilj, šparglji, radič, motovilec, sladki komarček, šalotka, por, zimski luk, hren, rabarbara in korenje.

DKOP 7: Kolobarjenje na ornih zemljiščih, razen za kmetijske rastline, ki rastejo pod vodo

Zahteve:

• Obvezna je vsakoletna menjava glavnih posevkov na najmanj 60 % ornih površin KMG. Na ostalih 40 % ornih površin KMG je treba posevek zamenjati najpozneje po treh letih, pri čemer je v teh treh letih med glavnimi posevki obvezen podsevek, dosevek ali drugi glavni posevek. »Drugi glavni posevek« v istem letu se šteje kot kolobarni člen, če sledi takoj po spravilu glavnega posevka in je prisoten do priprave zemljišča za setev in setve naslednjega glavnega posevka. Trave, TDM, DTM, praha in trajni nasadi na ornih površinah so del kolobarja in so lahko na istem zemljišču več kot tri leta.

Iz te zahteve so izvzeta:

• KMG z 10 ha ali manj ornih površin,
• KMG, na katerih se na več kot 75 % ornih površin goji trave, druge krmne rastline, metuljnice, površine v prahi ali kombinaciji naštetih rab,
• KMG z več kot 75 % upravičenih površin z rabo trajno travinje in
• KMG, ki so certificirana v skladu z Uredbo (EU) št. 2018/848 (ekološka pridelava).

V letu 2023 tega standarda ni treba izvajati, se ga pa spremlja za namen kolobarja za leto 2023 in naprej. Od leta 2024 se bo zahteva kontrolirala tudi s sistemom za spremljanje površin. Ob nepravilni prijavi kmetijske rastline (KMRS) bo kmet preko sistema Sopotnik pozvan, da odpravi napako na zbiri vlogi. Če se kmet ne bo odzval na pozive, se uporabi upravna sankcija.

DKOP 8: Minimalni delež ornih zemljišč, namenjenih neproizvodnim površinam in značilnostim, ter na vseh kmetijskih površinah ohranjanje krajinskih značilnosti in prepoved rezanja žive meje in sekanja dreves v času razmnoževanja in vzreje mladičev pri pticah

Ta standard vsebuje štiri zahteve:

Minimalni delež neproizvodnih površin

Najmanj 4 % ornih površin mora KMG nameniti za neproizvodne površine in elemente, ki so lahko:

• praha, ki je vzdrževana: pleveli se ne smejo širiti oz. semeniti, lahko je zasejana z dosevki, medonosnimi posevki ali travo, TDM, DTM, vendar se pridelkov ne sme uporabljati za hrano ljudi ali živali, saj gre za površine pod praho; praha mora biti prisotna najmanj od 1. januarja do 31. julija tekočega leta, brez uporabe fitofarmcevtskih sredstev (FFS) in gnojenja; ali
• krajinske značilnosti ob ali na njivah: mejice, obvodna vegetacija, skupina dreves oziroma grmičevja, posamezno drevo, drevesa v vrsti in vodne prvine (kali) iz sloja e-KRZ, vključno s slojem DKOP_8_OHR_EKRZ_23.

Iz te zahteve so izvzeta:

• KMG z 10 ha ali manj ornih površin,
• KMG, na katerih se na več kot 75 % njivskih površin goji trave, druge krmne rastline, metuljnice, površine v prahi ali kombinaciji naštetih rab,
• KMG z več kot 75 % upravičenih površin z rabo trajno travinje.

V letu 2023 tega dela standarda ni treba izvajati, zato se na potencialnih površinah za praho lahko prideluje hrana za ljudi (koruza in soja, ki sta praviloma namenjeni za krmo, nista dovoljeni). Ne glede na izjemo je treba v letu 2023 krajinske značilnosti še vedno ohranjati.

Ohranjanje krajinskih značilnosti

Na površinah KMG je obvezno ohranjati krajinske značilnosti:

• lesne prvine iz sloja DKOP_8_OHRA_EKRZ_23 (posamična drevesa, drevesa v skupini, drevoredi, mejice, pasovi vegetacije ob vodotokih),
• naravne vrednote iz sloja DKOP_8_NV_23 ,
• terase v trajnih nasadih,
• manjše vodne prvine (kali) iz sloja DKOP_8_OHRA_EKRZ_23 ,
• suhi zidovi (suhozidi) iz sloja DKOP_8_SUHOZIDI_23,
• oljke (posamične ali v skupini, ki niso del trajnega nasada) na območju, kjer uspevajo oljke.

Krajinskih značilnosti iz sloja DKOP_8_OHRA_EKRZ_23 ni dovoljeno odstranjevati, razen v primerih višje sile ali z dovoljenjem pristojnih inštitucij. Če se krajinske značilnosti odstrani, jih je treba do naslednjega leta vzpostaviti/zasnovati nazaj v prejšnjem obsegu, kar pa ne velja za Naravne vrednote. V primeru agromelioracij (komasacij) se lahko krajinske značilnosti, razen Naravne vrednote, premakne na drugo lokacijo v enakem obsegu, vendar še vedno znotraj območja agromelioracije (komasacije). Na varovanih območjih se ta premik lahko naredi le z dovoljenjem Zavoda RS za varovanje narave.

Površine pod krajinskimi značilnostmi iz sloja e-KRZ iz tega standarda so upravičene do nekaterih intervencij neposrednih plačil.

Omejitev rezanja mejic

Izkrčitev in obrezovanje ter redčenje mejic in dreves ni dovoljeno v času od 1. marca do 1. avgusta tekočega leta.

Omejevanje tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst

Na kmetijskih površinah se izvajajo ukrepi za omejitev širjenja (ne sme cveteti ali semeniti oziroma se širiti v primeru lesnih rastlin) tujerodnih rastlin z invazivnim potencialom:

• rudbekija/deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata),
• kanadska zlata rozga (Solidago canadensis),
• orjaška zlata rozga (Solidago gigantea),
• enoletna suholetnica (Erigeron annuus),
• ambrozija/pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisifolia), s katero se ravna v skladu z Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS, št. 63/10),
• sirska svilnica (Asclepias syriaca),
• žlezava nedotika (Impatiens glandulifera),
• navadna barvilnica (Phytolacca americana),
• veliki pajesen (Ailanthus altissima),
• dresniki (japonski dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (Fallopia bohemica), sahalinski dresnik (Fallopia sachalinensis)).

DKOP 9: Prepoved preusmeritve (spremembe) ali oranja trajnega travinja, opredeljenega kot okoljsko občutljivo trajno travinje, na območjih Natura 2000

Zahteve:

• Prepovedano je spreminjanje ali preoravanje vseh površin trajnih travnikov na območju, ki je določeno kot okoljsko občutljivo trajno travinje (OOTT) znotraj območij Natura 2000. Območje OOTT je predstavljeno v obliki sloja v pregledovalniku Registra kmetijskih gospodarstev.

Na ravni KMG se za okoljsko občutljivo trajno travinje (OOTT) štejejo GERK-i z rabo 1300 – trajni travnik, GERK z rabo 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi in GERK z rabo 1222 – ekstenzivni sadovnjak, ki je trajno zatravljen, in so razvidni v pregledovalniku RKG.

Pri tem morajo izpolniti tudi enega izmed naslednjih pogojev:

• so del sloja OOTT (status OOTT_22) iz naslova zelene komponente neposrednih plačil iz obdobja 2015 do 2022, z izjemo GERK-ov, ki so bili v ekološkem kmetovanju ali v shemi za male kmete in je bila njihova vrsta rabe različna od trajnega travinja, saj so bili skladno z Uredbo (EU) št. 1307/2013 izvzeti iz pravil zelene komponente,
• so na zbirni vlogi za leto 2022 označeni kot GERK-i z naštetimi rabami in imajo po preveritvi s sistemom za spremljanje površin do 31. decembra 2022 še vedno enako rabo,
• so prvič prijavljeni na zbirni vlogi in so na dan 31. december tekočega leta ugotovljeni kot trajno travinje v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike, in so del območja OOTT.