Dobro kmetijsko in okoljsko stanje zemljišč (DKOP)

DKOP sestavlja devet standardov. Zahteve za posamezne standarde so opisane v nadaljevanju.

Informacije o standardih PZR so na voljo v prispevku Predpisane zahteve ravnanja.

Informacije o zavezancih, izjemah za leto 2025 in sankcijah, v primeru kršenja standardov, so na voljo v prispevku Pogojenost.

DKOP 1: Ohranjanje trajnega travinja na podlagi deleža trajnega travinja v primerjavi s kmetijsko površino na nacionalni ravni

Zahteve:

• Razlika razmerja trajnega travinja v primerjavi s kmetijsko površino na nacionalni ravni med tekočim letom in izhodiščnim letom 2018 ne sme zmanjšati za več kot 5 %. Standard velja na ravni države in se ne računa za vsako KMG posebej.

DKOP 2: Varovanje mokrišč in šotišč

Zahteve:

• Travniške površine na območju mokrišč in šotišč je prepovedano preoravati, požigati, nasipavati ali kakor koli posegati v zgornji sloj tal/travno rušo; Prepovedano je izkopavanje/izkoriščanje šote;
• Orne površine in površine trajnih nasadov na območju mokrišč in šotišč je prepovedano požigati ali nasipavati;
• Površine na teh območjih morajo biti obdelane vsaj enkrat na dve leti, vendar je potrebno izvajati ukrepe za omejitev širjenja tujerodnih rastlin z invazivnim potencialom in ukrepe za preprečitev širjenja zaraščanja;
• Na teh območjih je prepovedano izsuševanje in spreminjanje vodnih režimov;
• Prepovedana je uporaba organskih in mineralnih gnojil;
• Prepovedana je reja na prostem.

DKOP 3: Prepoved sežiganja ornih strnišč, razen zaradi zdravstvenega varstva rastlin

Zahteve:

• Poleg prepovedi požiganja strnišč ni dovoljeno požiganje travnikov kot edinega načina obdelave za tekoče leto.

DKOP 4: Vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov

Zahteve:

• Vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov je obvezna ob vodotokih 1. reda (15 m) in vodotokih 2. reda (5 m) ter zaradi določb Uredbe Parlamenta in Sveta o strateškem načrtu tudi ob osuševalnih jarkih v širini 3 m.
• Na varovalnih pasovih je prepovedana uporaba organskih in mineralnih gnojil in FFS. Prepovedano je oranje, dovoljena pa je površinska obdelava zaradi vzdrževanja varovalnega pasu (košnja, mulčenje ali paša) in plitva priprava tal za setev dovoljenih posevkov.
• Varovalni pas je lahko zaraščen s travo, travnimi mešanicam, deteljami, lucernami, deteljno travnimi mešanicami, travno deteljnimi mešanicami, samoniklimi rastlinami, grmovjem ali drevesi.
• Paša živine v varovalnem pasu mora potekati brez poseganja v strukturo brega vodnih teles.
• Živali na paši v varovalnem pasu se ne dokrmljuje, napaja se jih samo na določenih mestih in na kontroliran način v več manjših skupinah.

DKOP 5: Upravljanje obdelave za zmanjšanje tveganja degradacije in erozije tal, vključno z upoštevanjem naklona terena

Zahteve:

• Kmetijske površine je treba obdelovati tako, da je možnost erozije tal čim manjša, in hkrati uporabljati agrotehnične ukrepe, ki zmanjšujejo učinek erozije. Zato je treba ohranjati terase, v primeru njihove odstranitve pa je treba pred posegom pridobiti odločbo MKGP za zahtevno agromelioracijo. Kjer teras ni, je treba na kmetijskih površinah z rabo njiva, ki imajo srednji naklon 10 % ali več, med 15. novembrom in 15. februarjem upoštevati vsaj enega od sledečih ukrepov:
  • orati po plastnicah,
  • ohraniti strnišče, ali
  • poskrbeti za ozelenitev.

Zahteva za oranje po plastnicah ne velja za kmetijske površine z rabo ‘njiva’, ki so manjše od 0,3 ha, ter za kmetijske površine z rabo ‘njiva’, ki so usmerjene v smer naklona in katerih krajša stranica ni daljša od vključno 40 m.

• Pri obdelavi tal je treba upoštevati njihovo razmočenost, zato na kmetijskih površinah ne sme biti očitnih sledi zaradi neprimerne uporabe mehanizacije.

DKOP 6: Minimalna pokritost tal za preprečevanje golih tal v obdobjih, ki so najbolj občutljiva

Zahteve:

• Talna odeja se vzdržuje na vsaj 80 % ornih površin in trajnih nasadov na KMG v času od 15. novembra do 15. februarja naslednje leto.
• Zagotoviti je treba pokritost tal z rastlinami, zastirko ali strniščem oziroma nepreorano površino.
• Zahteva ne velja za orna zemljišča, na katerih se pridelujejo krompir, sladkorna pesa, hmelj, jara žita, pivovarski ječmen in naslednje vrste zelenjadnic: cvetača, ohrovt (listnati in glavnati), brstični ohrovt, blitva, špinača, grah, bob, čebula, česen, solatnice, peteršilj, šparglji, radič, motovilec, sladki komarček, šalotka, por, zimski luk, hren, rabarbara, korenje in zelje.

DKOP 7: Kolobarjenje na ornih zemljiščih, razen za kmetijske rastline, ki rastejo pod vodo

Zahteve:

• Obvezna je vsakoletna menjava glavnih posevkov na najmanj 60 % ornih površin KMG. Na ostalih 40 % ornih površin KMG je treba posevek zamenjati najpozneje po treh letih, pri čemer je v teh treh letih med glavnimi posevki obvezen podsevek, dosevek ali drugi glavni posevek. »Drugi glavni posevek« v istem letu se šteje kot kolobarni člen, če sledi takoj po spravilu glavnega posevka in je prisoten do priprave zemljišča za setev in setve naslednjega glavnega posevka. Trave, TDM, DTM, praha in trajni nasadi na ornih površinah so del kolobarja in so lahko na istem zemljišču več kot tri leta.

Iz te zahteve so izvzeta:

• KMG z 10 ha ali manj ornih površin,
• KMG, na katerih se na več kot 75 % ornih površin goji trave, druge krmne rastline, metuljnice, površine v prahi ali kombinaciji naštetih rab,
• KMG z več kot 75 % upravičenih površin z rabo trajno travinje in
• KMG, ki so certificirana v skladu z Uredbo (EU) št. 2018/848 (ekološka pridelava).

Za namene tega standarda se jara in ozimna žita iste vrste štejejo kot ločeni kolobarni členi.

Trave, stročnice in druge zelene krmne rastline na ornih zemljiščih, prijavljene kot glavni posevek iz izjeme od zahteve za izpolnjevanje kolobarja, so označene v šifrantu kmetijskih rastlin za tekoče leto.

GERK-i zasejani s travami, travno-deteljnimi mešanicami, deteljno-travnimi mešanicami, lucernami, deteljami, inkarnatko, mešanico trav in inkarnatke, praho in trajnimi nasadi na ornih površinah se štejejo kot del kolobarja in so lahko na istem zemljišču več kot tri leta ter se šteje da izpolnjujejo zahtevo po menjavi posevka vsako leto znotraj 60 % ornih površin na kmetijskem gospodarstvu. Enako se šteje, da zelenjadnice pod šiframi 400, 402 in 405 ter zelišča pod šifro 404 iz šifranta kmetijskih rastlin izpolnjujejo zahtevo za menjavo posevka vsako leto na 60 % ornih površin na kmetijskem gospodarstvu. Pri tem velja, da je treba zelenjadnice in zelišča menjati vsako leto na vseh GERK-ih ali poljinah znotraj 60 % ornih površin na kmetijskem gospodarstvu, razen če so večletna.

Za površine varovalnih pasov iz standarda DKOP 4, vključno z rastlinami, ki rastejo na teh površinah, velja, da izpolnjujejo zahtevo po menjavi posevka vsako leto na 60 % ornih površin na kmetijskem gospodarstvu.

V letu 2023 se ta standard ni izvajal, se ga pa je spremljalo za potrebe kolobarja od leta 2024.

DKOP 8: Minimalni delež ornih zemljišč, namenjenih neproizvodnim površinam in značilnostim, ter na vseh kmetijskih površinah ohranjanje krajinskih značilnosti in prepoved rezanja žive meje in sekanja dreves v času razmnoževanja in vzreje mladičev pri pticah

Ohranjanje krajinskih značilnosti

Na površinah KMG je obvezno ohranjati krajinske značilnosti:

• lesne prvine iz sloja DKOP_8_OHRA_EKRZ_23 (posamična drevesa, drevesa v skupini, drevoredi, mejice, pasovi vegetacije ob vodotokih),
• naravne vrednote iz sloja DKOP_8_NV_23 ,
• terase v trajnih nasadih,
• manjše vodne prvine (kali) iz sloja DKOP_8_OHRA_EKRZ_23 ,
• suhi zidovi (suhozidi) iz sloja DKOP_8_SUHOZIDI_23,
• oljke (posamične ali v skupini, ki niso del trajnega nasada) na območju, kjer uspevajo oljke.

Krajinskih značilnosti iz sloja DKOP_8_OHRA_EKRZ_23 ni dovoljeno odstranjevati, razen v primerih višje sile ali z dovoljenjem pristojnih inštitucij. Če se krajinske značilnosti odstrani, jih je treba do naslednjega leta vzpostaviti/zasnovati nazaj v prejšnjem obsegu, kar pa ne velja za Naravne vrednote. V primeru agromelioracij (komasacij) se lahko krajinske značilnosti, razen Naravne vrednote, premakne na drugo lokacijo v enakem obsegu, vendar še vedno znotraj območja agromelioracije (komasacije). Na varovanih območjih se ta premik lahko naredi le z dovoljenjem Zavoda RS za varovanje narave.

Krajinske značilnosti iz standarda ohranjanje krajinskih značilnosti so upravičene do Osnovne dohodkovne podpore za trajnost, Dopolnilne prerazporeditvene podpore za trajnost in Dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete, če so izpolnjeno pogoji za vpis v LPIS.

Omejitev rezanja mejic

Izkrčitev in obrezovanje ter redčenje mejic in dreves ni dovoljeno v času od 1. marca do 1. avgusta tekočega leta.

Omejevanje tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst

Na kmetijskih površinah se izvajajo ukrepi za omejitev širjenja (ne sme cveteti ali semeniti oziroma se širiti v primeru lesnih rastlin) tujerodnih rastlin z invazivnim potencialom:

• rudbekija/deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata),
• kanadska zlata rozga (Solidago canadensis),
• orjaška zlata rozga (Solidago gigantea),
• enoletna suholetnica (Erigeron annuus),
• ambrozija/pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisifolia), s katero se ravna v skladu z Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS, št. 63/10),
• sirska svilnica (Asclepias syriaca),
• žlezava nedotika (Impatiens glandulifera),
• navadna barvilnica (Phytolacca americana),
• veliki pajesen (Ailanthus altissima),
• dresniki (japonski dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (Fallopia bohemica), sahalinski dresnik (Fallopia sachalinensis)).

DKOP 9: Prepoved preusmeritve ali oranja trajnega travinja, opredeljenega kot okoljsko občutljivo trajno travinje, na območjih Natura 2000

Zahteve:

• Prepovedano je spreminjanje ali preoravanje vseh površin trajnih travnikov na območju, ki je določeno kot okoljsko občutljivo trajno travinje (OOTT) znotraj območij Natura 2000. Območje OOTT je predstavljeno v obliki sloja v pregledovalniku Registra kmetijskih gospodarstev.