Opis
Pomembna novost v novem programu skupne kmetijske politike je t.i. pogojenost. Gre za nabor obveznih pravil oz. standardov, ki smo jih do sedaj poznali pod nazivom navzkrižna skladnost. Vsebinsko je pogojenost zahtevnejša od navzkrižne skladnosti, saj je večina standardov postala strožja, prav tako se je na seznam standardov dodalo nekatere, deloma spremenjene, prakse zelene komponente neposrednih plačil iz obdobja 2015-2022.
Pogojenost je razdeljena na dva sklopa:
- Dobro kmetijsko in okoljsko stanje zemljišč (DKOP) sestavlja devet standardov
- Predpisane zahteve ravnanja (PZR) sestavlja 11 standardov.
Zavezanci
Zavezanci za izpolnjevanje standardov DKOP in PZR so vsi vlagatelji zahtevkov za neposredna plačila, intervencije Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP), Ekološko kmetijstvo in Dobrobit živali ter nove intervencije Biotično varstvo rastlin, Lokalne pasme in sorte ter Plačilo Natura 2000.
Z letom 2024 bodo zavezanci tudi upravičenci do OMD plačila, medtem ko je za leto 2023 izjemoma predvideno, da se ta ukrep izvaja v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. Posledično bodo morali upravičenci do OMD plačila v letu 2023 upoštevati navzkrižno skladnost kot je veljala za leto 2022, torej tudi zahteve vezane na živali, ki jih po novem ni v pogojenosti.
Prejemniki sredstev za obnovo vinogradov so do izteka triletnega obdobja po letu prejema plačila še naprej zavezanci za navzkrižno skladnost. Če poleg obnove vinogradov uveljavljajo še katero od naštetih intervencij, so poleg tega še zavezanci za pogojenost.
Izjeme za leto 2023
Izjema za leto 2023 za DKOP 7 in za DKOP 8 je pojasnjena v opisu DKOP.
Pri zahtevi št. 12 (PZR1, gnojenje z gnojilnim načrtom), zahtevi št. 33 (DKOP 4, prepoved oranja v varovalnih pasovih) in zahtevi št. 43 (DKOP 6, pokritost tal) se bo v letu 2023 morebitne neskladnosti obravnavalo kot nenamerne kršitve (NBP).
Za projekte začete pred veljavnostjo pogojenosti se ta pravila ne bodo uporabila.
Sankcije
Upravne sankcije, NBP in namerna neskladnost:
- nenamerne kršitve (nimajo vpliva ali pa je ta zanemarljiv za doseganje ciljev standarda ali zahteve): nimajo znižanja – NBP; zavezanec dobi obvestilo (odločbo) z napotitvijo na svetovanje;
- nenamerne kršitve imajo praviloma 3 % sankcijo; za lažje kršitve je ta lahko znižana do 1% oziroma za hujše/resnejše kršitve zvišana do 10 % – glede na matriko kršitev, pri čemer se upošteva resnost, obseg in trajanje posledic kršitev (Priloga II Uredbe o pravilih pogojenosti);
- ponavljajoče kršitve imajo praviloma 10% sankcijo (prva ponovitev), naslednja ponovitev se obravnava kot namerna kršitev; kot ponavljajoče se štejejo kršitve v treh zaporednih letih, če je bil zavezanec obveščen (odločba) o prejšnji kršitvi;
- namerne kršitve imajo 15% sankcijo, lahko do 100% (glede na resnost, obseg in trajanje – matrika).
Sankcije se seštevajo po skupinah kršitev (ne več po področjih!), vendar:
- za več nenamernih kršitev ne več kot 5% oz. 10%, če ima vsaj ena kršitev resne posledice za doseganje ciljev standarda oziroma zahteve ali ima resne posledice za javno zdravje ali zdravje živali; – za več prvič ponavljajočih ne več kot 20 %;
- za namerne ni omejitve do 100 % sredstev, do katerih je upravičen zavezanec.
Če se pojavi več nenamernih, ponavljajočih ali namernih kršitev, se le-te med seboj seštevajo, vendar seštevek sankcij ne sme preseči 100 % sredstev, do katerih je upravičen zavezanec na podlagi intervencij, ki jih uveljavlja.
Zaostrujejo se odstotki znižanj (za upravne sankcije) pri veliki resnosti namernih kršitev, vključno s popravljivimi in stalnimi posledicami kršitev. To pomeni, da bodo v prihodnje hude in očitno namerne kršitve zakonodaje, ki je del pogojenost, sankcionirane strožje (tudi 00%, torej brez izplačila vseh intervencij, ki se uveljavljajo za dotično leto).
Seznam slojev za pogojenost
Sloji za pogojenost so razvidni iz javnega pregledovalnika grafičnih podatkov MKGP-RKG.
