Opis
Operacija Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (s kratico: VTR) pomeni spremembo obstoječih praks in se izvaja na habitatih nekaterih kvalifikacijskih vrst ptic na območjih Natura 2000. Namenjena je ohranjanju vlažnih ekstenzivnih travnikov (travniki, ki se kosijo v poznem poletju), ki tem vrstam predstavljajo gnezditveni habitat. S tem prispeva k ohranjanju travniških vrst ptic s poudarkom na koscu (Crex crex) kot nosilni vrsti.
Operacija vključuje upravljavski del z obvezno in izbirno zahtevo ter rezultatski del. V okviru upravljavskega dela operacije mora upravičenec izvajati obvezno zahtevo, lahko pa izbere tudi izbirno zahtevo.
Upravljavski del operacije
A. Obvezna zahteva
VTR_KOS: Košnja ni dovoljena pred 1.8.
Prepoved košnje pred 10. 7. ali 1. 8. v tekočem letu na osrednjih območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov je potrebna za ohranjanje ptic vlažnih travnikov, ki gnezdijo na tleh. Časovno prilagojena kmetijska raba omogoča uspešno oblikovanje gnezda in razvoj mladičev do starosti, ko se mladiči že lahko uspešno umaknejo na varno ob košnji. Nosilna vrsta za to zahtevo je kosec (Crex crex),
izvajanje te zahteve pa koristi tudi drugim talnim gnezdilkam (npr. repaljščici (Saxicola rubetra)). Kosca na eni strani resno ogroža zaraščanje, ki je posledica opuščanja kmetijske rabe, na drugi strani pa tudi
intenzivna raba (prezgodnja košnja, intenzivno gnojenje). Travniki, ki so življenjski prostor kosca in drugih talnih gnezdilk, praviloma uspevajo na tleh, revnih s hranili, ki se gnojijo le izjemoma. Za ohranjanje
ustreznega habitata je zato popolna prepoved gnojenja (in s tem tudi paše) potreben ukrep za varstvo Natura vrst in habitatnih tipov. Pri izvajanju zahteve je potrebna tudi prilagoditev košnje. Tako imajo živali, kot so ptice (kosec, jerebica, fazan) ali divjad (poljski zajci, srnjad in jelenjad) dovolj časa, da se umaknejo na varno.
V okviru obvezne zahteve:
- je košnja dovoljena od 10. 7. (če kosec na travniku v tekočem letu ni prisoten) ali od 1. 8. tekočega leta (če je kosec na travniku v tekočem letu zabeležen), obvezno je spravilo (dvostopenjsko izvajanje);
- o gnojenje, mulčenje in paša prepovedani;
- so možni trije način košnje (upravičenec sam izbere enega od možnih načinov košnje):
- košnja od sredine travnika navzven,
- košnja z ene strani travnika proti drugi,
- košnja od zunanje strani travnika navznoter s puščanjem nepokošenega rešilnega otoka
- Obtežba: 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali/hektar (povprečna letna obtežba).
- Raba: trajno travinje, na GERK ne sme biti več kot 30 % površine prerasle z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami. GERK, večje od 1 ha upravičenec ob vstopu v operacijo lahko razdeliti na dve poljini, ki se pri določanju časovne rabe obravnavata kot dve ločeni enoti.
- Obseg: del površin trajnega travinja, ki ležijo znotraj območja pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov.
- Lokacija: ista ves čas trajanja obveznosti.
- Območje izvajanja: območja pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov.
Učinki:
- ohranjanje travniških vrst ptic, ki gnezdijo na tleh (kosec, repaljščica in druge talne gnezdilke);
- ohranjanje travniških habitatnih tipov, ki uspevajo na oligotrofnih tleh;
- ohranjanje ustreznega habitata (primerne gostote travne ruše);
- preprečevanje erozije in ohranjanje rodovitnosti tal (pregaženost, zbitost tal);
- manjše širjenje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.
Določanje površin, kjer je košnja dovoljena od 10. 7. ali 1 .8. tekočega leta, se izvede na podlagi vsakoletnega monitoringa kosca, ki poteka v okviru »Monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000«. Izvajalec navedenega monitoringa posreduje podatke o lokacijah kosca na AKTRP, ki na podlagi podatkov o lokacijah kosca vsako leto določi GERK, kjer je košnja dovoljena od 10. 7. ali 1. 8. tekočega leta in upravičence o datumih košnje obvesti z dopisom.
B. Izbirna zahteva
VTR_NPAS: Za GERK-e, velikosti najmanj 0,3 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10% površine travnika
Puščanje nepokošenih pasov ima pozitivne učinke na vrste in habitatne tipe. Nepokošen del namreč predstavlja donorsko cono za vrste, ki so zaradi kmetijske rabe, ki ne upošteva njihovih ekoloških zahtev,
prizadete. Prav tako nepokošeni deli predstavljajo pomemben refugij (zatočišče) različnim vrstam sesalcev, ptic, metuljev in ostalih žuželk. Puščanje nepokošenega pasu prek zime je še posebej pomembno z vidika
zagotavljanja ustreznih razmer za uspešno realizacijo celotnega razvojnega ciklusa metuljev. Na nepokošenem pasu paša ni dovoljena.
Namen zahteve je spodbuditi dobro okoljsko prakso na travnikih zmerne intenzivnosti. Izvajanje zahteve bo okoljsko in naravovarstveno vlogo teh travnikov še dodatno okrepilo. Specifika slovenskega travinja je velika razdrobljenost, razgibana konfiguracija ter stikanje površin z nekmetijskimi rabami. Zahteva bo prispevala k vzdrževanju ugodnega stanja sosednjih habitatov, ki bodo ciljno varovani v okviru drugih operacij. Nepokošen pas, ki znaša 5 do 10 % površine travnika, se v naslednjem letu ne sme pokositi pred 1. 7. oziroma pred 1. 8.
- Obtežba: 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali/hektar (povprečna letna obtežba).
- Raba: trajno travinje, na GERK ne sme biti več kot 30 % površine prerasle z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami.
- Obseg: del površin trajnega travinja, ki ležijo znotraj območja pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov.
- Lokacija: ista ves čas trajanja obveznosti.
- Območje izvajanja: ekološko pomembna območja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov.
Učinki:
- ohranjanje in povečanje možnosti preživetja ogroženih vrst žuželk (metuljev, kobilic) in drugih živali na travniku (ohranjanje biotske raznovrstnosti v naravi);
- omogočanje semenitve rastlin in ohranjanje rastlinskih vrst, ki so značilne za naravno travinje;
- zagotavljanje ugodnega stanja kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov območij Natura 2000;
- manjše širjenje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.
Rezultatski del operacije
Določanje površin za dodelitev plačila za rezultatski del operacije se izvede na podlagi vsakoletnega monitoringa kosca, ki poteka v okviru »Monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura
2000«. Izvajalec navedenega monitoringa posreduje podatke o lokacijah kosca na AKTRP, ki izvede izračune za rezultatski del ukrepa.
1. stopnja – prehranjevalni habitat:
Plačilo se dodeli za doseganje rezultata – prisotnost prehranjevalnega habitata kosca, to je območje v radiju 150 metrov okoli pojočega samca. To je širše območje okoli pojočega samca kosca, ki predstavlja njegov življenjski prostor in območje, na katerem se prehranjuje.
2. stopnja – gnezdilni habitat:
Plačilo se dodeli za doseganje rezultata – prisotnost gnezdilnega habitata kosca, to je območje v radiju 50 metrov okoli pojočega samca. To je območje v neposredni bližini pojočega samca, ozko območje, na
katerem samec privablja samico in si bo samica naredila gnezdo.
3. stopnja – zgostitve populacije:
Plačilo se dodeli za doseganje rezultata – izstopajoče zagotavljanje ugodnih razmer na površini, na kateri posledično prihaja do zgostitve populacije. To so površine, na katerih se prekriva več prehranjevalnih oz.
gnezdilnih habitatov. Območja, kjer je naravnih virov dovolj, da se omogoča preživetje več posameznih osebkov kosca, so najboljši predeli travnikov. Tam pride do t.i. zgostitve populacije.
Upravičenec ugodne razmere zagotavlja z vzdrževanjem mokrotnosti travnika (brez poglabljanja in čiščenja jarkov, zasipavanja depresij, …), ustreznosti travne ruše, omejevanjem razširjanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, omejevanjem zaraščanja (ročno odstranjevanje trših rastlin oz. grmičevja, ki se že tekom ene vegetacijske sezone lahko precej razraste). Upravičenec za ustrezno upravljanje takih travnikov sodeluje z naravovarstveniki, ornitologi in kmetijskimi svetovalci. Pogosteje mora nadzirati stanje travnikov glede pojavljanja invazivnih tujerodnih vrst. Sodeluje tudi s sosednjimi kmeti za doseganje ustreznih površin primernih za gnezdilni habitat in zgostitve populacije.
- Obtežba: 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali/hektar (povprečna letna obtežba).
- Raba: trajno travinje, na GERK ne sme biti več kot 30 % površine prerasle z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami.
- Obseg: del površin trajnega travinja, ki ležijo znotraj ekološko pomembnih območjih pojavljanja kosca (rezultatski del se izvede na površinah, kjer je bil v tekočem letu popisan kosec).
- Lokacija: ista ves čas trajanja obveznosti.
- Območje izvajanja: ekološko pomembna območja pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov.
Učinki:
- ohranjanje kosca in drugih travniških vrst ptic;
- manjše širjenje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.
Upravičenci
Upravičenci do plačil so kmetijska gospodarstva, ki se v izvajanje operacije Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov vključijo prostovoljno in izpolnjujejo predpisane pogoje in zahteve.
Upravičenci so tudi drugi upravljavci zemljišč, ki niso kmetje, in ki posedujejo znaten obseg površin, na katerih je treba spodbujati spremembo kmetijskih praks z namenom varovanja travniških ptic, ki gnezdijo na tleh (na območjih Natura 2000, kjer se pojavljajo ptice vlažnih ekstenzivnih travnikov).
Upravičeni stroški
Za izvajanje operacije Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov se plačila namenjajo samo tistim obveznostim, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe 1306/2013/EU in ustrezna merila, določena z drugo alineo točke c) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU ter druge ustrezne obvezne zahteve iz nacionalnih predpisov.
Plačila krijejo 100% dodatnih stroškov in izgubljenega prihodka zaradi prevzete obveznosti.
Pogoji za upravičenost
Ob vstopu v ukrep M10 mora KMG:
- imeti najmanj 1 hektar kmetijskih površin v smislu 4. člena Uredbe 1307/2013/EU;
- biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev;
- opraviti 6-urni program usposabljanja s področja kmetijsko okoljskih in kmetijsko podnebnih vsebin;
- imeti izdelan program aktivnosti kmetijskega gospodarstva, ki je elektronski dokument, pripravljen kot rezultat svetovalne storitve.
Vrsta podpore
Podpora za izvajanje operacije Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov sestoji iz:
- plačila na hektar za upravljavski del (izvajanje obvezne zahteve in izbirne zahteve);
- plačila na hektar za rezultatski del (na prisotnost kosca zaradi doseganja rezultata uspešnosti upravljanja travnikov).
Višina podpore
Višina plačila za operacijo Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov znaša 100 % višine plačil, izračunane po modelni kalkulaciji, pri čemer je:
- VTR_KOS_1: košnja po 10. 7. ali po 1. 8., brez gnojenja, brez paše, brez mulčenja, košnja od enega roba proti drugemu ali košnja od sredine navzven;
- VTR_KOS_2: košnja po 10. 7. ali po 1. 8., brez gnojenja, brez paše, brez mulčenja, košnja s puščanjem rešilnega otoka.
Višina plačil (EUR/hektar letno) znaša:
Plačila za rezultatski del operacije Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, ki se nanašajo na plačila za tri ali več prehranjevalnih habitatov, prehranjevalni habitat in gnezdilni habitat ter tri ali več prehranjevalnih in gnezdilnih habitatov, presegajo najvišji znesek iz Priloge II Uredbe 1305/2013/EU, ki za drugo rabo zemljišča, to je za trajno travinje, znaša 450 EUR/ha letno.
Podatki vsakoletnih monitoringov populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 kažejo, da stanje ohranjenosti kosca (Crex crex) še vedno ni ugodno, z izjemo enega območja, kjer je dosežen znatnejši delež vpisa operacije. Zaradi neugodnega stanja kosca, ima Slovenija še vedno odprt predsodni postopek, ki zahteva odločnejše ukrepanje za doseganje ugodnega stanja. Da bi se izboljšalo ugodno stanje ohranjenosti kosca in drugih vrst, katerim je omenjena operacija namenjena, so navedena plačila višja od najvišjega zneska, določenega s Prilogo II Uredbe 1305/2013/EU. Višje plačilo predstavlja tudi spodbudo za večje zanimanje kmetov za vključitev v omenjeno operacijo in izvajanje koscu in tudi drugim vrstam ptic prilagojene kmetijske prakse. Upoštevati je treba tudi, da najvišja plačila za zgostitve v naravi nastopijo razmeroma redko in zaradi drobne parcelacije upravičenec praviloma dobi le delež zneska.
Operacija Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov se izvaja na vlažnih in mokrotnih travnikih, za katere je značilna pogosta in izdatna namočenost tal. Če tla sestavljajo debeli nanosi prsti (zemlje), se voda v prsti zadržuje zelo dolgo oz. odteka zelo počasi. V primerih, ko v poletnih mesecih ni značilne sončne pripeke, lahko takšna tla ostanejo namočena tudi čez poletje. To pomeni, da skozi celotno leto tla ne dosežejo nosilnosti tal, ki omogoča strojno obdelavo (košnjo). Omenjene težave so še zlasti pogoste na travniških
površinah presihajočih jezer npr. Planinsko polje, Cerkniško jezero in Pivška presihajoča jezera, ki pa so hkrati tudi pomembni življenjski prostor kosca (Crex crex).
V primerih, ko pride do zgoraj opisane situacije je zato ključno, da upravičenec travnike v tekočem letu vseeno vzdržuje, saj je rast lesnih vrst (npr. vrba, krhlika) v takih rastnih razmerah zelo bujna. Ker je strojna obdelava (košnja) travnika zaradi namočenosti nemogoča, mora upravičenec v tekočem letu ročno (npr. z nahrbtno kosilnico) odstraniti mlade poganjke lesnih vrst, saj v nasprotnem primeru tvega postopno
zaraščanje travnika oz. slabšanje življenjskega prostora za ogrožene vrste. Poleg tega upravičenec v takih primerih ne izgubi le celotne količine krme (ker travnik ostane nepokošen), temveč ima še dodatne stroške z iskanjem in dokupom krme.
Iz zgoraj omenjenih razlogov se upravičencem v primeru namočenosti tal, ki ne omogoča strojne rabe (tla ne dosegajo nosilnosti), prizna upravičenost do plačila v višini 100 % izračunane višine plačila po modelni kalkulaciji.
(Opis podukrepa je posodobljen skladno z 12. spremembo PRP – oktober 2022)
Scroll
