Ekološka kmetija Bena Bajde je inovativna družinska kmetija, ki verjame v napredek, inovativnost in v razvoj. Skozi leta dela, učenja in izkušenj so uspeli ustvariti vrhunske in edinstvene izdelke, ki dobivajo priznanja in prepoznavnost v domačem in v mednarodnem prostoru. Koriščeni ukrepi Programa razvoja podeželja 2014-2020 niso vzpodbudili le njihove ekološke pridelave oljčnega olja, temveč tudi inovativni pristop k pridelavi in predelavi. Njihova zadnja inovacija (patentirana) je postopek stiskanja oljk z ultrazvokom, pri čemer porabijo manj časa, manj energije in dosežejo boljšo kvaliteto stisnjenega oljčnega olja z več antioksidanti, kot pri običajnem hladnem stiskanju. Na inovativen način so pristopili tudi k varstvu dreves oljk in njihovih plodov pred škodljivci.

Njihovi nasadi se razprostirajo na 3,7 ha površin v zaselkih Grbci, Šared in Jagodje v zaledju občine Izola in skupaj štejejo preko 1000 dreves. Leta 1990 je bilo 3 ha veliko terasasto zemljišče v vasi Grbci še gozd, sčasoma pa je to zemljišče postalo 3 ha velik oljčni nasad. V preteklosti so pri varstvu oljčnikov pred naleti oljčne muhe sledili navodilom svetovalne službe in porabili veliko količino zaščitnih sredstev. Po vključitvi v ukrep KOPOP – Uporaba metode konfuzije in dezorientacije ter Uporaba feromonskih in lepljivih vab za potrebe spremljanja škodljivih organizmov pa sami izvajajo vsakodnevni monitoring in če je potrebno takoj preventivno ukrepajo ter ob tem porabijo bistveno manj zaščitnih sredstev, časa in energije. Izboljšala pa se jim je tudi kvaliteta pridelka.

‟Smo majhni pridelovalci in imamo zelo butično proizvodnjo vsega. Ampak radi bi se razlikovali od drugih in imeli čim širši spekter izdelkov, narejenih iz oljčnega olja ali listov. Ljudje so se v zadnjem času veliko bolj obrnili nazaj v naravo in razmišljajo ekološko, zato jim poskušamo ponuditi čim več izdelkov, narejenih iz res najboljših sestavin, tako da je tudi naše milo narejeno iz ekološkega olja. Za oljčne liste pa je vse več povpraševanja in tudi za vložene oljke.” (Beno Bajda)

Ozadje

Ker se naleti oljčne muhe dogajajo različno glede na mikrolokacijo je zelo pomembno, da vsak posameznik sproti opazuje kaj se mu v oljčniku dogaja. Razlika v trenutni ogroženosti pred naletom muhe se lahko pojavi že pri 50 metrih višinske razlike med oljčniki ali 200 metrov dolžinske razdalje med oljčniki. S svojimi opažanji (vsakodnevnim monitoringom) g. Beno Bajda seznanja tudi lastnike sosednjih oljčnikov in jih na ta način opozori na pravočasno ukrepanje tako v njihovo korist kot tudi lastno. Z usklajenim delovanjem na čim večjem območju se namreč zelo poveča učinkovitost zaščite pred naleti oljčne muhe. Vse to pa vodi v kvalitetnejši pridelek in po predelavi v kvalitetnejše oljčno olje.

Cilji

Na prvem mestu je g. Benu Bajda pomembno, da sta njegov pridelek in izdelek zdrava in ne da sta količinsko obilna. Cilj mu je pridelava zdravega živila. To je tudi smisel vseh njegovih naporov pri ekološki pridelavi in predelavi.

Glavne aktivnosti

Pri njihovem načinu ekološke pridelave je treba izvajati vsakodnevni monitoring in če je potrebno preventivno takoj ukrepati. G. Beno Bajda sam postavlja feromonske vabe (Cromotrap). Svetovalna služba ima sicer svoje vabe (Dacotrap). Razlika med tema dvema vabama pa je, da imajo vabe Cromotrap tri feromonske pilule in delujejo v vse smeri, zato lahko natančneje določimo iz katere smeri nam grozi nalet oljčne muhe. Ker te vabe muho privabljajo intenzivneje, je treba monitoring opravljati vsak dan zjutraj in zvečer in ne enkrat na teden kot je to v primeru monitoringa, ki ga pri g. Bajda izvaja svetovalna služba. V ekološki pridelavi je zelo pomembno takojšnje ukrepanje saj se ne da delovati kurativno temveč zgolj preventivno. Treba je v najkrajšem možnem času zajeziti nalet muhe. S takšnim načinom porabijo bistveno manj škropiv, kot bi bilo sicer potrebno. Ko ugotovijo, da je v vabi kritično število ujetih muh, kar je jasen znak za prihajajoči nalet, takoj poškropijo z ustreznim dovoljenim pripravkom zgolj eno vejico na tisti strani drevesa iz katere grozi nalet. Pri njih je to običajno vzhodna stran. Škropijo pa le vejice brez plodov na drevesih zunanje vrste na terasi. Na ta način porabijo na hektar površine oljčnega nasada le 10 litrov pripravljenega škropiva. S tem prihranijo pri stroških za nabavo škropiva, pri porabljenem času in pri porabljeni energiji. Morda je slabost tega načina le v tem, ker je to škropljenje treba opraviti ročno. S tem načinom  v oljčniku tudi omogočajo ohranjanje in razvoj predatorjev, naravnih sovražnikov oljčne muhe, kot so recimo pikapolonice in drugi insekti. S tem ohranjajo naravno ravnovesje, ki bi bilo ob konvencionalnem načinu pridelave zaradi rabe fitofarmacevtskih sredstev porušeno.

Rezultati/koristi

–    Ekonomski:

Poglavitni rezultat njihovega dela, vzpodbujenega z ukrepi PRP 2014-2020, sta kvalitetnejši pridelek in kvalitetnejše oljčno olje. Zaenkrat imajo okrog 1000 dreves, med njimi je okrog 400 dreves še mladih, ki v povprečju dajo 10 ton pridelka. Pridelujejo ekstra deviška oljčna olja, narejena z izjemno hladnimi postopki, ki omogočajo njihovim oljčnim oljem, da so tudi dobitniki najprestižnejših priznanj. Pridelujejo oljčno olje sorte belica z naravno visoko vsebnostjo antioksidantov, oljčno olje sorte maurino, ki dopolni značaj jedi in ga obogati. Pridelujejo pa še Cuvée, oljčno olje s sadežnostjo in pikantnostjo belice, ki ga omehča nežen maurino.

Ves svoj pridelek prodajo na lastnem pragu v lastni oljarni brez posrednikov. Glede na njihovo inovacijo (stiskanje s pomočjo ultrazvoka – fotografija spodaj) pa razmišljajo, da bi njihovo vrhunsko oljčno olje kot zdravo živilo ponudili tudi v lekarnah. Sicer pa kupci prihajajo od vsepovsod, ne le iz Slovenije, temveč tudi iz tujine, recimo Švice, Italije, Hrvaške, celo iz Amerike. Med njimi so tudi takšni, ki kupijo po nekaj deset litrov olja. Ker pridelajo okrog 1500 litrov olja, še ne razmišljajo, da bi ga ponudili trgovskim sistemom. Ekološke oljke rastejo v njihovih certificiranih oljčnikih, ekstradeviško oljčno olje pa pridobivajo v ekološko certificirani družinski oljarni.

Pridobili so certifikat (Bureau Veritas) o ekološki pridelavi/predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil in imajo uradni znak Evropske unije za ekološka živila. Pogoji in pravila so zapisani v Uredbi Sveta (ES) 834/2007 in Uredbi Komisije (ES) 889/2008. Prav tako imajo tudi certifikat Zaščitena označba porekla. So prejemniki mednarodnih nagrad: Extragold medal Biol Novello 2017, Extragold medal Biol 2018, Silver medal Olive Japan 2018 (The Olive Oil Sommelier Association of Japan).

Poleg tega, da koristijo ukrep M10 KOPOP, koristijo še Ukrep M11 – Ekološko kmetovanje in Ukrep M13 – OMD.

–    Okoljski in podnebni:

S pravočasnim zgodnjim pobiranjem plodov zagotavljajo optimalno zrelost v času predelave v olje in s tem kar najvišjo vsebnost antioksidantov v olju. Posebej za doseganje visoke vsebnosti antioksidantov v oljčnem olju so razvili in tudi že patentirali (v Sloveniji) novo tehnologijo stiskanja olja brez termične obdelave. To pomeni izjemno in ne le ekstra hladno stiskanje. To je nov postopek, pri katerem se masa ne segreva (doslej se je po uredbi EU masa segrevala do 27 stopinj celzija in to se je smatralo za kot hladno stiskano oljčno olje). Po novem postopku segrevanje ni potrebno in čas predelave se skrajša za 20 minut, toliko je tudi prihranka pri porabljeni energiji. Po analizah, ki so jih opravili lani, je v na ta novi način stisnjenem oljčnem olju do 30 odstotkov več antioksidantov. To pa je pravzaprav tisto kar v oljčnem olju kot zdravem živilu iščemo.

Pri hladnem stiskanju (maksimalno do temperature 27°C) še ne pride do kemičnih sprememb sestavin olja. Plodove se zmelje, zmesi in olje centrifugira ter nato prelije ali filtrira. Med postopkom ni dovoljeno dodajati ničesar razen vode. Pri njihovem novem postopku z ultrazvokom pa sploh ni nobenega segrevanja. Zato je kakovost še boljša.

– Socialni:

Vsa dela v oljčnikih in v oljarni (Torkla d.o.o.) opravijo v družinskem krogu, poleg g. Bena še dve hčerki in sin, ki bo postal tudi mladi prevzemnik.

Kljub lastnemu vsakodnevnemu monitoringu, še vedno sodelujejo s kmetijsko svetovalno službo, tako pri spremljanju njihovih napovedi glede tehnoloških ukrepov v oljčnikih. Prav tako pa jim svetovalna služba pomaga pri pripravi vlog za kandidaturo na sredstva PRP.

Povezani so v Društvo oljkarjev slovenske Istre. Ker se naleti oljčne muhe dogajajo različno glede na mikrolokacijo, je zelo pomembno, da vsak posameznik sproti opazuje, kaj se mu v oljčniku dogaja. Razlika v trenutni ogroženosti pred naletom muhe se lahko pojavi že pri 50 metrih višinske razlike med oljčniki ali 200 metrov dolžinske razdalje med oljčniki. S svojimi opažanji (vsakodnevnim monitoringom) g. Beno seznanja tudi lastnike sosednjih oljčnikov in jih na ta način opozori na pravočasno ukrepanje tako v njihovo korist kot tudi lastno. Z usklajenim delovanjem na čim večjem območju se namreč zelo poveča učinkovitost zaščite pred naleti oljčne muhe.

– Prenosljivost:

Glede na pozitivne izkušnje kmetije Bena Bajda bi se lahko takšen način uporabe feromonskih vab za namen monitoringa in s tem manjše porabe fitofarmacevtskih sredstev, energije in časa lahko prenesel tudi v druge države.

Kontaktna oseba

Beno Bajda
Nazorjeva ulica 15, 6310 Izola
Elektronski naslov: beno.bajda@gmail.com
Telefon: 00386 41 964 428
Spletna stran: www.torkla.com
PREDSTAVITVENI VIDEO: Sonaravna pridelava oljk in inovativno stiskanje oljčnega olja z ultrazvokom na kmetiji Bena Bajde, Izola

Objavljeno: 2018

Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o.

Lastnik Beno Bajda ob opremi za stiskanje oljčnega olja.