Reja avtohtonih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, na kmetiji Janeza Smrtnika, Jezersko

Reja avtohtonih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, na kmetiji Janeza Smrtnika, Jezersko

  • Datum objave 07.07.2021

Gorska kmetija Janeza Smrtnika (kmetija Kovk) s pašniki na gorskih planinah Jezerskega je lahko vzor kako z ne prav velikimi finančnimi vzpodbudami ne le ohranja temveč ustvarja dober temelj za prihodnost družine in bodoča delovna mesta, ko odrastejo njegovi štirje otroci. Kmetija Kovk je ekološka kmetija, ki se razteza na nadmorski višini od 750 do 1100 metrov visoko. Za rejo avtohtonih pasem so se odločili, ker so najbolj primerne za njihovo planinsko okolje. Vodilo jih je zavedanje po ohranjanju naše kulturne dediščine, katere del so tudi naše avtohtone pasme domačih živali. Izdelki kmetije so pridelani, predelani in porabljeni v lokalnem okolju, prodani lokalnim potrošnikom in lokalnim turističnim obratom. Na ta način ekološka reja ne obremenjuje okolja.

‟Ob takšnem načinu reje in trženju naše proizvodnje je nujno potrebna zgodba. Če ni za našim mesom ustrezne zgodbe, potem ga potrošnik obravnava kot vsako drugo meso od kjerkoli in iz kakršnekoli že reje. Zato se moramo še posebej truditi za prepoznavnost našega načina reje, naše kmetije, našega mesa. „ (Janez Smrtnik)

Ozadje

Na naši gorski kmetiji smo avtohtone pasme imeli že od nekdaj. Moram pa poudariti, da so zmogljivosti reje na kmetiji glede na površine, ki jih imamo, glede na obremenitev teh zemljišč, omejene. Proizvodnjo bi lahko povečali le s pridobitvijo novih zemljišč, kar pa je v teh planinskih krajih skoraj nemogoče. Pridobljena finančna sredstva iz ukrepov 10 KOPOP, 11 Ekološko kmetovanje in 13 OMD pa so pomembna predvsem kot moralna vzpodbuda, k še bolj zagnanemu delu. Seveda pa na koncu, ko potegneš črto pod finančni obračun na koncu obračunskega obdobja, vendarle ostaja neko zadovoljstvo, da nisi celo leto garal v lastno izgubo. A ob vsem tem je najpomembnejše naše zadovoljstvo, da lahko izvajamo svoje poslanstvo ohranjanja ne le teh avtohtonih pasem temveč tudi okolja in kulturne krajine. In če smo na Jezerskem si res ne moremo privoščiti, da ne bi redili in ohranjali naše avtohtone jezersko-solčavske ovce.

Cilji

Cilj nam je ohranjati rejo, potrošnikom ponuditi zdravo hrano in s prihodki ustvariti pogoje, da se kmetija posodablja, da se v prihodnosti na njej registrira dopolnilna dejavnost lastne predelave mesa in da se kmetija začne ukvarjati tudi s turistično dejavnostjo. Vsekakor je naš cilj tudi ta, da kmetija postopoma ponudi več delovnih mest, po možnosti za vso družino. Da nekoč vse kar pridelamo in predelamo tudi prodamo na domačem dvorišču in na domači mizi, torej da registriramo dopolnilno dejavnost predelave mesa in turizma na kmetiji.

Glavne aktivnosti

Avtohtone pasme, ki jih redimo (cikasto govedo, jezersko-solčavske ovce, krško-poljski prašiči, drežniške koze in štajerske kokoši) niso t.i. intenzivne pasme. Zato je tudi prireja manjša in s tem pride tudi do izpada dela dohodka. Finančna sredstva, ki jih dobimo  preko ukrepov Programa razvoja podeželja 2014-2020, pa to situacijo ublažijo. Veseli smo, da država in ostala javnost to razume in nam pomaga z neko obliko nadomestila, konkretno z ukrepi PRP 2014-2020.  Zavedanje javnosti je zelo pomembno.  Tudi v sklopu drugih dejavnosti, kot je turizem, je reja lokalnih pasem zelo pomembna. Ljudje iz mest rabijo oddih v pristni naravi ob pristni, zdravi, lokalno pridelani hrani – vse to lahko zagotavljamo v teh planinah.

Značilna lastnost jezersko-solčavske pasme je celoletna plodnost, česar pri večini drugih pasem ni. Povprečna rodnost je 1,5 – 1,8 jagnjet na leto. Pogostost dvojčkov je 10-50 %, kar je odvisno tudi od prehrane. Višina samic je okrog 65 cm, medtem ko so ovni 10 cm višji. Teža ovc je sicer odvisna od prehrane, vendar se giblje med 60 in 80 kg, ovni pa so težji, od 80 do 100 kg. Noge so čvrste, hrbet pa močan, dolg in mišičast. Ovca je zelo dobro prilagojena za pašo na gorskih pašnikih. V preteklosti je morala imeti značilno črno liso okrog oči (očala ali solzo), kasneje pa so rejci večinoma odbirali ovce brez tega znamenja. Danes se rejci zopet zavedamo pomena tega znamenja za prepoznavnost jezersko-solčavske ovce. Večinoma se ovce striže dvakrat letno, aprila in oktobra, pri čemer rejci dobijo okrog 2 kg volne na ovco. Omenjene lastnosti jezersko-solčavske pasme ovc so pomembne za gospodarska križanja in ponujajo možnost celoletne ponudbe sveže jagnjetine.

Najprej smo s pomočjo javne kmetijsko svetovalne službe iz Kranja pripravili vlogo za pridobitev kmetijskih subvencij in jo oddali. V nadaljevanju pa sledijo vsakodnevna opravila in skrb za naše živali ter sezonska priprava krme od košnje, spravila sena iz lastnih travnikov … in prodaje živali.

Naša dodatna dejavnost je tudi vzreja plemenskih živali, ovnov jezersko-solčavske pasme. Imamo alternativno tesno postajo za ovne. Na tem področju sodelujemo z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani. V okviru testne postaje s strokovnim odborom najboljših ovnov skrbimo za ohranitev čistosti pasme. S tem zagotavljamo, da se ohranjajo najboljše proizvodne in plemenske lastnosti ovce naše jezersko-solčavske pasme. Odbira poteka v naravnem okolju strmih jezerskih gorskih pašnikov, kjer skrbno odberemo najboljša in najlepša moška jagnjeta od staršev z najboljšim plemenskim potencialom. Živali pokažejo svoje lastnosti v njihovem naravnem okolju, v zahtevnih življenjskih pogojih. Ovni so navajeni gibanja v naravi in so sposobni naporov, ki jih bodo kot plemenski ovni prenašali v svojem novem okolju. Tako naši odjemalci dobijo odlične plemenske živali za nadaljnjo rejo.

Živali, primerne za zakol, odpeljemo v klavnico. Sveže meso tržimo sami, imamo registrirano dejavnost prodaje svežega mesa, in pa preko skupine proizvajalcev za jagnjetino. Naša želja in prizadevanje pa je, da bi se v okviru skupine proizvajalcev naše ekološko pridelano meso ne tržilo kot meso iz konvencionalne reje temveč z ekološkim certifikatom. Vključeni smo tudi v mrežo t.i. ARK kmetij in podeljeni status ARK kmetije nam pomeni priznanje avtentičnosti rejnih živali, predvsem pa posebne vloge tovrstne reje pri ohranjanju biotske pestrosti v slovenski živinoreji.

Bi pa na tem mestu poudaril, da smo poleg vključenosti v KOPOP ukrep, kot hribovska ekološka kmetija, vključeni še v nekaj ukrepov PRP 2014-2020 in sicer v ukrepe: OMD, Dobrobit živali in Ekološko kmetovanje.

Rezultati/koristi

–    Ekonomski:

V tem trenutku (konec leta 2018) je to eno redno delovno mesto na kmetiji in možnost nadaljnjega razvoja kmetije. Pomemben rezultat pa je seveda ohranjanje avtohtonih pasem, ohranjanje kmetije in ustvarjanje pogojev, da bo kmetija lahko nudila delovna mesta tudi našim otrokom, ko ti odrastejo.

Z vključitvijo v ukrep 10 KOPOP sem v povezavi z operacijo Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, med drugim opravil tudi 6-urni program usposabljanja s področja kmetijsko okoljskih in kmetijsko podnebnih vsebin, izdelan pa imam tudi program aktivnosti kmetijskega gospodarstva.

V omenjeni operaciji imamo 50 ovc.

Stalnim strankam zadnje pol leta prodajamo konfekcionirano meso za 1 € dražje, po 7 €. Seveda potrošniki vedo, da je to meso pridelano ekološko in nas poznajo. Pri skupini proizvajalcev pa je cena 5,70 €/kg s tem, da ni dela in stroška s konfekcijo in dostavo (podatki za konec leta 2018).

–    Okoljski in podnebni:

Z vključenostjo v ukrep Ekološko kmetovanje pridobim vsako leto certifikat za ekološko pridelavo oziroma predelavo. Živali redimo v skladu s predpisi ekološkega kmetovanja in v ta namen sem ravno tako opravil 6-urni program usposabljanja ter izvajam vse druge zahteve. V ukrepu Ekološkega kmetovanja imamo 32 hektarjev površin.

 

Kontaktna oseba

Janez Smrtnik, kmetija Kovk
Spodnje Jezersko 14

Elektronski naslov: kovk@siol.net

Telefon: 00386 41 368 903

PREDSTAVITVENI VIDEO: Reja avtohtonih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, na kmetiji Janeza Smrtnika, Jezersko

Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o.
Fotografije tudi Janez Smrtnik, arhiv

Deli z drugimi
Statistična regija

Savinjska

Področja ukrepanja

Izboljšanje konkurenčnosti

PRP

PRP 2014-2020 do 2022

Ukrepi PRP 2014 - 2020

M4.1 – Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva