Na fotografiji čebela samotarka | Foto: Blaž Koderman

Objavljeno: junij 2021

Brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti. Opraševalci so najboljši pokazatelj, da je varovanje okolja in biodiverzitete v interesu kmetijstva in družbe nasploh. Projekt EIP Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje, na področju varovanja opraševalcev v kmetijstvu v Sloveniji, orje ledino in prispeva k ciljem, da Slovenija postane model za trajnostno upravljanje populacij opraševalcev. To bo omogočilo zanesljivo pridelavo hrane in varovanje biodiverzitete, hkrati pa Slovenija s tem lahko postane zgled ostalim državam.

OZADJE

Zaradi podnebnih in drugih okoljskih sprememb bo zanesljivost opraševanja v prihodnosti vse manjša, kar ogroža stabilno pridelavo hrane in s tem prehransko varnost. Pomen pestrosti opraševalcev bo v prihodnosti zato še večji, saj bo zaradi podnebnih sprememb vloga divjih opraševalcev, zlasti čmrljev, ki so dejavni tudi v slabem vremenu, še večja kot je danes.

Kar četrtini vrst čmrljev v Evropi grozi izumrtje. Ponekod po svetu se zato že soočajo s tako imenovano krizo opraševanja. Tako kot medonosno čebelo, tudi divje opraševalce ogrožajo pomanjkanje hrane zaradi intenzivnega kmetijstva in podnebnih sprememb, neprimerna uporaba pesticidov ter bolezni. Poleg tega divje opraševalce ogroža tudi pomanjkanje mest za gnezdenje.

S projektom želijo vsi člani partnerstva* izboljšati prenos znanja v prakso na področju divjih opraševalcev v sadjarstvu in tako zboljšati razmere za opraševalce v sadovnjakih in s tem povečati zanesljivost in kakovost opraševanja.

Upadanje populacij divjih čebel opažamo tudi v Sloveniji, vendar je zaradi naravnih danosti pri nas potencial divjih opraševalcev še vedno razmeroma velik. Ob hitrem ukrepanju ima zato Slovenija še možnost, da postane model za trajnostno upravljanje populacij opraševalcev za zanesljivo pridelavo hrane in varovanje biodiverzitete. Projekt Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje je eden prvih korakov v tej smeri.

*Projektno partnerstvo povezuje 14 članov. Poleg šestih kmetov še tri raziskovalne institucije, kmetijsko svetovalno služba, šola, regijski park, društvo in zasebni zavod: Nacionalni inštitut za biologijo (nosilec) Darsad d.o.o., Matjaž Škof, Stanislav Tojnko, Radovan Jelina, Anže Legat, Manca Omerzu (sadjarji), Zavod Jabolko, Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma, Kozjanski park in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Skupaj gradimo opraševalcem bolj prijazen svet.

CILJI

Glavni cilji projekta so:

1. izboljšati prenos znanja v prakso na področju divjih opraševalcev v sadjarstvu,
    
2. vzpostaviti dobre prakse varovanja opraševalcev na vzorčnih kmetijskih gospodarstvih in s tem
    
3. izboljšati razmere za divje opraševalce v sadovnjakih in pripevati k varovanju biotske raznovrstnosti ter tako
    
4. povečati zanesljivost in kakovost opraševanja.

Načini za dosego ciljev:

–    s prenosom znanja med vsemi člani partnerstva preko predavanj, delavnic in obiskov ter
–    s konkretnimi ukrepi v sadovnjakih: postavljanje gnezdilnic za čebele samotarke, sejanje medovitih rastlin in vzpostavljanje travnikov za opraševalce.

Na fotografiji travnik za opraševalce| Foto: Danilo Bevk

GLAVNE AKTIVNOSTI

Aktivnosti lahko v grobem delimo na izobraževanje oziroma prenos znanja in aktivnosti v sadovnjakih.

Po letih so si sledile:

Prvo leto:

•    Usposabljanje za sadjarje o opraševalcih (pripravil vodilni partner).
•    Postavitev 24 sodobnih gnezdilnic za čebele samotarke (kmetje ob strokovnem vodstvu članov partnerstva).
•    Setev 10 vrst medovitih rastlin (kmetje ob strokovnem vodstvu članov partnerstva). Spremljanje opraševalcev na medovitih rastlinah.
•    Začetek vzpostavljanja 6 travnikov za opraševalce (kmetje ob strokovnem vodstvu članov partnerstva).

Drugo leto:

•    Usposabljanje za sadjarje o biodiverziteti (pri pripravi so sodelovali vsi člani partnerstva ne-kmetje).
•    Spremljanje naseljevanja čebel samotark (kmetje in vodilni partner).
•    Setev 50 vrst medovitih rastlin (kmetje ob strokovnem vodstvu članov partnerstva). Spremljanje opraševalcev na medovitih rastlinah.
•    Nadaljevanje vzpostavljanja 6 travnikov za opraševalce (kmetje ob strokovnem vodstvu članov partnerstva).

Tretje leto:

•    Tretje usposabljanje za sadjarje (vsi člani).
•    Nadaljevanje aktivnosti v sadovnjakih (gnezdilnice, medovite rastline, travniki).
•    Priročnik Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje (vsi člani).
•    Štirje izobraževalni videi (vsi člani).
•    Predavanja (vodilni partner in kmetijska svetovalna služba).
•    Ekskurzija za študente (Grm Novo mesto in vodilni partner).
•    Strokovni posvet (vsi člani).

Na fotografiji obisk in posvet na terenu | Foto: Blaž Koderman

REZULTATI

Izpolnjene so aktivnosti iz prvega in drugega leta. Tretje leto poteka trenutno (2021).
 

Glavni dosežek projekta je povečanje pozornosti pomenu pestrosti opraševalcev za sadjarstvo oziroma za kmetijstvo nasploh. Čeprav projekt prvi dve leti ni bil načrtno usmerjen navzven, je dosegel precej strokovne in medijske pozornosti.

Do sedaj so v sadovnjakih, ki so vključeni v projekt, izboljšali prehranske in gnezdilne razmere za opraševalce. Izvaja se program usposabljanja za kmete, predavanja in delavnice.
Organiziran bo tudi strokovni posvet, izdali pa bodo tudi priročnik ter posneli izobraževalne video vsebine.

Projekt je bil sofinanciran v okviru podukrepa 16.5 Okolje in spremembe, Programa razvoja podeželja 2014-2020.

KONTAKT
Vodilni partner: Nacionalni inštitut za biologijo
Kontaktna oseba: Danilo Bevk, danilo.bevk@nib.si
Telefonski kontakt: +386 59 23 27 83
Spletna stran: www.nib.si

*     *     *     

Projekt EIP – Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje je bil eden izmed kandidatov, ki jih je slovenska mreža za podeželje prijavila na evropski natečaj Rural Inspiration Awards 2021. Razpisane so bile štiri kategorije in projekt EIP – Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje je bil uvrščen v kategorijo Zelena prihodnost. 

*   *   *