- Datum objave 05.09.2023


EIP Vode – Zmanjševanje obremenitev iz kmetijstva na površinske in podzemne vode
- Datum objave 05.09.2023
Odvzem vzorca prenikajoče vode iz lizimetra na hmeljišču, avtor: Geološki zavod Slovenije.
»Zmanjšajmo emisije dušika v vode z dodatno obdelavo živinskih gnojil!« (dr. Janko Urbanc, nosilec projekta)
Kontekst
V sklopu priprave Načrtov upravljanja z vodami Republike Slovenije 2016 – 2021 je bilo ugotovljeno, da so tri slovenska vodna telesa podzemnih voda v slabem kemijskem stanju zaradi prekoračenih koncentracij nitratov ter pesticida atrazin.
V intenzivni živinorejski proizvodnji nastajajo viški gnojil, ki se običajno aplicirajo na bližnja polja. Ker kmetijske kulture vseh hranil v tleh ne porabijo, se jih določen delež izpere v tla in naprej v podzemno vodo, kjer se odrazijo v obliki povišanih koncentracij nitratov.
V sklopu projekta EIP Vode so prikazali prednosti dodatne obdelave gnoja in gnojevke iz živinorejske proizvodnje v tržno zanimive produkte z izrazito zmanjšanim vplivom na okolje oziroma vode. Tovrstne prakse in tehnologije pri nas še niso bile preizkušene in prikazane, zato je pričakovati, da se bodo s pomočjo demonstracijskih kmetijskih gospodarstev uveljavile tudi na drugih območjih Slovenije in tudi v drugih državah EU.
Demonstracijske kmetije služijo za promocijo novih pristopov in metod drugim kmetijskim gospodarstvom kakor tudi kmetijski in okoljski stroki.
V projektu so sodelovala kmetijska gospodarstva: Farme Ihan, živinorejska kmetija Slemenjak Skoke, hmeljarska kmetija Rančigaj Gomilsko, vinogradniška kmetija Vrabec Pliskovica ter zelenjadarska kmetija Zatler Kleče.
Poleg demonstracijskih kmetij so v projektu sodelovale še raziskovalne organizacije oziroma inštituti (Geološki zavod Slovenije (vodilni partner projekta), Kmetijski inštitut Slovenije, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec), visokošolske inštitucije kmetijske smeri (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Višješolski center Grm Novo mesto) ter kmetijska svetovalna služba (Kmetijsko gozdarski zavod Maribor).
Opis projekta
V projektu EIP Vode so razvijali nove pristope v kmetijski pridelavi za zmanjšanje izpustov škodljivih snovi v vode, še posebej nitratov.
Rezultati projekta so bili predstavljeni kmetovalcem in strokovnjakom na dobro obiskanih delavnicah, kjer je bil izražen velik interes za nove prakse in tehnologije. Upajo, da bo slovensko kmetijstvo še naprej zainteresirano za okolju prijazno pridelavo ob hkratnem izkoristku novih poslovnih priložnosti, povezanih z obdelavo živinskega gnoja. Še posebej na območjih z ogroženimi podzemnimi vodami bo potrebno tesno sodelovanje med kmetijskim in okoljskim sektorjem za zmanjšanje onesnaževanja, kar zahteva tudi izvajanje evropske Okvirne vodne direktive.
Cilji
- Razvoj dobrih praks ter gnojil z manjšem izpiranjem hranil v vode:
- Razvoj malih lizimetrov za kvantitativno opredelitev izpiranja nitratov s kmetijskih površin v podzemne vode;
- Razvoj metodologije izdelave peletov iz živalske gnojevke (trdna faza), ki je uporabna na živinorejskih kmetijah;
- Razvoj metodologije za izdelavo komposta iz trdne faze živinske gnojevke v kombinaciji s tekočo fazo;
- Razvoj prototipa plavajočega pokrova za lagune gnojevke;
- Opredelitev vpliva namakanja kmetijskih površin na izpiranje nitratov v podzemno vodo
- Razširjanje rezultatov projekta na druga kmetijska gospodarstva in med strokovnjaki kmetijske ter okoljske stroke.
Glavne aktivnosti projekta
V okviru projekta so ovrednotili najboljše tehnologije za zmanjšanje dušikovih emisij v vode na demonstracijskih kmetijah, ki služijo kot zgled drugim kmetijam in stroki.
Projekt EIP Vode je vključeval redno spremljanje dušikovih emisij iz kmetijskih površin v vode s pomočjo malih lizimetrov, ki so vgrajeni pod površinami. Ugotovili so, kako dušik iz kmetijskih površin vpliva na vode. Pomembna ugotovitev je, da mali lizimetri omogočajo kvantitativno opredelitev obremenitev voda s hranili iz kmetijstva. Opazovali so tudi količine izpranega dušika v različnih obdobjih leta, pod različnimi kulturami in režimi gnojenja.
Pri živinoreji so raziskovali dodatno obdelavo živalskih gnojil, ki omogoča pridobivanje visokokakovostnih gnojil, kot so organski peleti ali kompost, s manjšim vplivom na vode. To je lahko tržno zanimivo za večje živinorejske kmetije.
Drugi del projekta je zajemal dobre prakse pri uporabi okolju prijaznih organskih gnojil v poljedelstvu, vrtnarstvu, vinogradništvu in hmeljarstvu. Ugotovili so, da je trdna faza svinjske gnojevke primerna surovina za izdelavo peletov za organsko gnojenje. Prav tako so testirali primerne aditive za izdelavo peletov.
Odkrili so, da je kompostiranje trdne faze živinske gnojevke v kombinaciji s tekočo fazo gnojevke učinkovito pri zmanjševanju rabe tekoče živalske gnojevke na kmetijskih površinah, saj je tekoča faza bolj potencialno onesnaževalna.
Na demonstracijskih kmetijskih površinah so primerjali izpiranje dušika na namakanih in nenamakanih površinah.
Pomemben del projekta je bil tudi širjenje rezultatov in izobraževanje nosilcev kmetijskih gospodarstev skozi obsežne izobraževalne in promocijske dejavnosti
Rezultati
- Razvit je bil prototip malega lizimetra za kvantitativno opredelitev izpiranja nitratov s kmetijskih površin v podzemne vode;
- Razvita je bila tehnologija izdelave peletov iz živalske gnojevke (trdna faza), ki je uporabna na živinorejskih kmetijah. Pri tem je bil še poseben poudarek dan ustrezni strojni opremi (stiskalnica za pelete), aditivom za ustrezno konsistenco peletov ter ekonomiki izdelave peletov;
- Razvoj tehnologije za izdelavo komposta iz trdne faze živinske gnojevke v kombinaciji s tekočo fazo;
- Razvoj prototipa plavajočega pokrova za lagune gnojevke, ki ima več funkcij:
- zmanjševanje smradu iz gnojevke;
- preprečitev redčenja gnojevke z meteorno vodo;
- preprečevanje uhajanja toplogrednih plinov v atmosfero;
- zajem bioplina, ki nastaja v laguni ;
- Opredelitev vpliva namakanja kmetijskih površin na izpiranje nitratov v podzemno vodo. Pomembna ugotovitev je, da s strokovno pravilnim namakanjem zmanjšujemo spiranje hranil v tla. Po intenzivni suši se je z nenamakanih kmetijskih površin izpralo več hranil v podzemno vodo, ki jih rastline zaradi sušnega stresa niso mogle porabiti.
- Razširjanje rezultatov projekta na druga kmetijska gospodarstva:Izvedeno je bilo 11 delavnic za izobraževanje kmetovalcev v zvezi z okoljskimi tematikami, na javnih medijih (RTV in NET TV) sta bila prikazana dva prispevka, ki sta prikazovala aktivnosti v sklopu projekta, pripravljene so bile 4 video vsebine, ki so bile objavljene na You Tube platformi Vodi prijazno kmetijstvo, v kmetijskih strokovnih časopisih je bilo objavljenih 9 člankov, ki popularizirajo nove tehnologije dodatne obdelave živinskih gnojil. Izdelani so bili tematski spletni priročniki, ki so prosto dostopni na spletni strani projekta.
- Povezava strokovnjakov kmetijske in okoljske stroke s ciljem razvoja dobrih kmetijskih praks za zmanjšanje negativnega vpliva kmetijstva na podzemne in površinske vode;
- Dodatne možnosti za vodi prijazno kmetovanje na ekološko občutljivih območjih, kot so območja zaledij vodnih virov (vodovarstvena območja), območja občutljivih ekosistemov ipd.
- Možnost dodatnega dohodka kmetijskega gospodarstva iz naslova prodaje dodatno obdelanih živinskih gnojil v obliki peletov ali komposta.
Učinki povezovanje in mreženja
Projekt EIP Vode predstavlja dober primer mreženja različnih deležnikov. Kot predvideva že zasnova projektov Evropskega inovativnega partnerstva, se v okviru projektov s kmetijskimi gospodarstvi povezujejo strokovnjaki, ki prihajajo bodisi iz raziskovalnih inštitucij, izobraževalnih inštitucij ter kmetijske svetovalne službe.
V okviru projekta EIP Vode so se povezali kmetijski strokovnjaki ter strokovnjaki s področja zaščite vod. Trenutno med obema področjema obstaja premalo sodelovanja, tako da so predlagane rešitve pogosto enostranske. S povezovanjem obeh strok pa so lahko prišli do usklajenih rešitev, ki jih bodo lažje uveljavili tudi v praksi.
Še posebej jih veseli, da so se v aktivnosti projekta v velikem številu vključili tudi strokovnjaki iz inštitucij, ki niso bile vključene v projektno partnerstvo. Prav tako so v projektu aktivno sodelovala tudi kmetijska gospodarstva, ki niso partnerji projekta. Ocenjujejo, da je bilo za obe skupini sodelovanje v projektu zanimivo in koristno.
Možnost prenosa na druga področja
Visoke vrednosti nitratov v podzemnih vodah predstavljajo velik problem v večini evropskih držav. Zmanjševanje vnosov dušika v vode iz kmetijske dejavnosti tako pomeni eno od ključnih komponent strategije zmanjševanja koncentracij v podzemnih vodah oziroma virih pitne vode. Zaradi tega so rešitve in dobre prakse, ki so bile razvite v sklopu projekta EIP Vode, neposredno prenosljive tudi na druga območja oziroma države EU, ki se soočajo s podobno problematiko.
Inovativnost
Projekt EIP Vode ima sledeče inovativne komponente:
- Razvit je bil prototip malega lizimetra za opredelitev izpiranja nitratov s kmetijskih površin v podzemne vode. Lizimeter omogoča vzorčenje in analize vod, ki se dejansko stekajo s kmetijskih površin v vodonosnik;
- Razvita je bila tehnologija izdelave peletov iz živalske gnojevke za mala kmetijska gospodarstva;
- Razvoj inovativne tehnologije za izdelavo komposta iz trdne faze živinske gnojevke v kombinaciji s tekočo fazo;
- Razvoj inovativnega prototipa plavajočega pokrova za lagune gnojevke, ki je enostaven za izdelavo in uporabo;
- Eksperimentalno je bilo dokazano, da lahko s strokovno pravilnim namakanjem zmanjšujemo spiranje hranil v tla. Prav tako je bilo dokazano, da namakanje pripomore k boljši izrabi hranil v tleh še posebej v obdobjih intenzivnih suš, s čimer se zmanjša stopnja izpiranja neporabljenih hranil v vodonosnik.
Vključenost mladih
Mladi so se v projekt EIP Vode vključevali na različne načine:
- Kot nosilci partnerskih kmetijskih gospodarstev ter upravljalci demonstracijskih kmetijskih površin(Slemenjak, Vrabec);
- Kot raziskovalci v partnerskih raziskovalnih organizacijah;
- Kot izvajalci pedagoškega procesa, v katerega so bile vključene vsebine projekta EIP Vode;
- Kot udeleženci delavnic ter izobraževalnih dogodkov.
Vključenost žensk
Ocenjujejo, da so bile ženske v enakovrednem deležu vključene v projekt EIP Vode. Partnersko kmetijsko gospodarstvo Slemenjak na Dravskem polju vodi ženska, prav tako so ženske vsaj v približno enakem deležu sodelovale pri izvajanju različnih aktivnosti projekta.
Nadgradnja znanj in spretnosti
Kmetijska gospodarstva so pridobila nova znanja na različnih področjih:
- Kakšno je kakovostno stanje podzemnih in površinskih voda v Sloveniji;
- Zakonodajni okviri zaščite voda, vodovarstvena območja;
- Kako na vode vplivajo različni načini kmetovanja, še posebej emisije dušika iz živinoreje;
- Možnosti dodatne obdelave gnojil iz živinoreje;
- Tehnologije dodatne obdelave gnojil;
- Kakšne so možnosti za trženje predelanih gnojil;
- Kako strokovno utemeljeno namakati kmetijske površine, tehnološka infrastruktura, ki je za to potrebna.
Izkušnje in priporočila
Pri izvajanju projekta so ugotovili, da so kmetijska gospodarstva v Sloveniji zelo zainteresirana za nove prakse in tehnološke pristope, ki zmanjšujejo vplive na okolje in povečujejo dodano vrednost kmetijskim proizvodom. Kmetije želijo nove pristope preizkusiti v praksi in preveriti njihovo primernost za svoje kmetije. Veliko zanimanje je bilo za separacijo živinske gnojevke in izdelavo peletov iz trdne faze separata.
Veliko zanimanja je bilo tudi za uporabo plavajočih prekrovov gnojevke, ki lahko zmanjšajo smrad ter preprečijo razredčevanje gnojevke zaradi padavin, kar izboljša ekonomičnost razvoza gnojevke na kmetijske površine. Prav tako je bilo veliko zanimanja za različne dodatke, ki izboljšujejo lastnosti živalske gnojevke.
Ugotavljajo, da je v Sloveniji omejeno število priložnosti za ogled novih tehnologij v praksi, zato so v okviru projekta na Kmetijskem inštitutu v Jablah ustanovili demonstracijski center za tehnologije dodatne obdelave živinskih gnojil. Na tem mestu je mogoče spoznati različne tehnologije dodatne obdelave živinskih gnojil, vključno z separacijo gnojevke, anaerobno digestijo gnojevke, izdelavo peletov in kompostiranjem živinskih gnojil. Upajo, da se bo v prihodnosti demonstracijski center razširil še z drugimi pristopi obdelave živinskih gnojil.
Kontakt:
Geološki zavod Slovenije
Dimičeva 14, 1000 Ljubljana
dr. Janko Urbanc
telefon: 031 331848
e-pošta: janko.urbanc@geo-zs.si
Spletna stran projekta, priročniki in koristne povezave: https://www.geo-zs.si/?option=com_content&view=article&id=757
Črpanje vode iz malega lizimetra.
Peleti za gnojenje, izdelani iz separirane trdne faze svinjske gnojevke.
Predavanje Dodatna obdelava gnojil iz živinoreje na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
Ekskurzija študentov Višje strokovne šole Grm Novo mesto na prašičerejsko Farmo Pristava pri Krškem – ogled lagune za gnojevko.
Avtor vseh fotografij: Geološki zavod Slovenije.
* * *
Projekt “EIP Vode – Zmanjševanje obremenitev iz kmetijstva na površinske in podzemne vode” je eden izmed kandidatov, ki jih je slovenska mreža za podeželje prijavila na evropski natečaj Agriculture Rural Inspiration Awards 2023. Razpisane so bile štiri kategorije in omenjeni projekt je uvrščen v kategorijo Varstvo okolja.
