Na fotografiji Gregor Slavec | Foto: MKGP

Gregor Slavec je mlad prevzemnik raznolike didaktične ekološke kmetije v Knežaku pri Ilirski Bistrici. Na kmetiji živi skupaj z ženo in dvema otrokoma. Kmetija je usmerjena v rejo govedi, koz, ovc, osličkov ter kokoši. Poleg naštetega je Gregor tudi čebelar in ima na kmetiji postavljen učni čebelnjak s kranjsko čebelo. Naložba v ekološki nasad malin pa mu je poleg prodaje malin odprla pot tudi v pripravo domačih in povsem naravnih sladoledov. Cilj je vzpostavitev manjše trgovine na njegovi kmetiji, kjer bomo lahko kupili njegove in okoliške domače ekološke pridelke in izdelke. Glavna želja oz. motivacija pa je, da bi preko stika z živaljo ljudem približal živali in da spoznamo, od kod pride naša hrana.

OZADJE

Gregor Slavec je študiral gradbeništvo, ko se je leta 2010 prvič srečal z idejo, da bi lahko namesto gradbeništva izbral kmetijstvo in prevzel takrat že opuščeno kmetijo. Njegov stari oče je imel kmetijo, vendar je v začetku devetdesetih letih prodal zadnje živali in ohranil le še nekaj kokoši. Stari oče mu je z veseljem predal kmetijo. Gregor je tako leta 2015 kandidiral za mladega prevzemnika na prvem javnem razpisu programskega obdobja 2014-2020 v okviru podukrepa M6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete. Uspešno je dosegel vse zastavljene cilje: povečanje kapacitet za skladiščenje krme, izgradnja kozolca, postavitev malinjaka, preusmeritev v ekološko kmetovanje, nakup mehanizacije…

Redno je v stiku tudi s kmetijsko svetovalno službo, Kmetijsko gozdarskim zavodom (KGZ) Nova Gorica, z njihovimi kmetijskimi svetovalci in specialisti, ki mu pomagajo pri sprejemanju odločitev. Za namen priprave tega prispevka je izjavo za videoposnetek podala tudi kmetijska svetovalka, Rafaela Žejn iz KGZ Nova Gorica.

GLAVNE AKTIVNOSTI

Kmetija je bila prvotno na drugi lokaciji, pred nekaj leti pa jo je Gregor uspešno preselil iz vasi na njeno obrobje. Znotraj naselja ni bilo na voljo dovolj prostora, kamor bi se lahko širil in omogočil kvaliteten prostor živalim.

Na svoji ekološki kmetiji ima Gregor že vrsto let avtohtone oz. tradicionalne pasme domačih živali, to so: srnaste koze, drežniške koze, štajerska kokoš, kranjska čebela, cikasto govedo. Prednost na primer cikastega goveda je v tem, da je sorta primerna za kraški teren, je nekoliko manjša in se zato dobro prilagaja strmemu terenu. Ne uničuje ruše, zato jo lahko izkoristi za pašo in je primerna za molžo. V pisani družbi najdemo še dalmatinske osličke. Z vsemi živalmi na paši učinkovito preprečujejo zaraščanje kmetijskih površin, predvsem tam, kjer je s stroji to težko ali nemogoče.

Cikasto govedo na kmetiji Slavec | Foto: Gregor Slavec

Za živali na kmetiji zelo skrbijo. Med drugim so napajalniki za živali na paši priklopljeni na vodovod in tako imajo živali na razpolago ves čas svežo vodo. Prednost takšnih napajalnikov je tudi v tem, da voda pozimi ne zamrzne, poleti pa se ne segreje.

Kmetija ima urejen senik, ki je primeren tudi za spanje na senu in sprejemanje večjih skupin obiskovalcev. V primeru alergij vam bodo v seniku organizirali spanje na blazinah.

Levo: urejen senik, spredaj postavljena otroška igrala; desno: kmetijski pripomočki in orodja za najmlajše | Foto: MKGP

S PROJEKTOM LAS ZA PRISPEVEK DRUŽBI

S projektom »Ureditev kmetije, razvoj novih programov in odprtje dopolnilne dejavnosti« so na kmetiji obogatili ponudbo, predvsem pa še dodatno začeli prispevati širši družbi preko obiskov kmetije različnih generacij. Omenjeni projekt je Gregor prijavil v sklopu razpisa »Javni razpis za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS med Snežnikom in Nanonosom v letu 2018-2020«.

Kmetija je registrirana kot didaktična kmetija in je sprejela že različne skupine obiskovalcev: vrtčevske otroke, osnovnošolce, starejše in invalidne osebe. Pred COVID-19 so v okviru projekta na kmetiji na primer organizirali prihode stanovalcev Doma starejših občanov (DSO) Ilirska Bistrica. Takšen obisk je stanovalcem DSO veliko pomenil, saj so običajno tudi sami nekoč imeli kmetijo in jim stik z živalmi obudi prijetne spomine iz življenja in na navade iz njihove mladosti.

Učni čebelnjak na kmetiji | Foto: MKGP

S pomočjo projekta so uredili še čebelnjak ter premični kokošnjak. Učni čebelnjak je zgrajen tako, da lahko preko opazovalnega panja obiskovalci vidijo življenje čebelje družine. V kokošnjaku pa je trenutno približno 70 kokoši več pasem. V začetku je bila želja imeti vse kokoši avtohtone pasme, a se ni izšlo, ker štajerska kokoš leže jajca z belo lupino, ki pa niso šla v prodajo, poleg tega so tudi manjša. Gregor je prišel do zanimive ugotovitve, da slovenski potrošnik najraje kupuje jajca z rjavkasto lupino. Kljub vsemu je ohranil nekaj štajerskih kokoši, tako da si lahko obiskovalci še vedno ogledajo avtohtono pasmo.

»Tukaj pri nas vsak odkrije veselje do živali.« Gregor Slavec

Na obeh fotografijah slovenska srnasta koza, ki je tradicionalna pasma koz v Sloveniji | Foto: Gregor Slavec

MALINE SO PRAVI HIT

Ekološki malinjak je velik 10 arov in v njem je posajenih več kot 650 sadik malin. Na kmetiji so pred kratkim kupili aparat za pripravo sladoleda in trenutno so še v fazi učenja, kako priti do vrhunskega sladoleda, pa čeprav je malinov sladoled že zdaj pravi hit, ko pride do pokušin. Pri izdelavi sladoleda ne uporabljajo jajc in je popolnoma domač ter naraven.

V prihodnosti namerava Gregor na kmetiji vzpostaviti majhno trgovino z namenom, da bi se lahko združili okoliški ekološki kmetje. Velikokrat se pojavi težava, da potrošniki ne utegnejo iti po nakupih na več koncev, zato je cilj, da bi na enem mestu lahko našli čim več različnih in kvalitetnih živil.

EKOLOŠKO JE VSE, RAZEN ČEBELE

Kmetija se je uspešno preusmerila v ekološko kmetovanje. Lokalno okolje ni onesnaženo in so že pred preusmeritvijo kmetovali zelo podobno ekološkemu načinu, tako je bil prehod nekoliko bolj enostaven. Danes so pri njih praktično vsi pridelki in izdelki, razen pridelava medu,  iz ekološkega načina kmetovanja. Gregor ugotavlja, da potrošnik še ni pripravljen plačati dodane vrednosti za ekološko pridelavo medu. Kdor se odloči za ekološko pridelavo medu, mora v celotnem procesu zagotoviti ekološke sestavine (ekološke satnice, ekološki sladkor…), kar močno podraži končni produkt.

Zgoraj: premični kokošnjak, levo: štajerski petelin, desno: ekološka jajca | Foto: Gregor Slavec

Manjši interes potrošnika zaradi višje cene ekoloških živil je velikokrat prisoten tudi pri nakupu jajc, vendar pa Gregor dodaja, da tukaj na srečo nima težav, saj se stranke vračajo po jajca in pravi, da jih večkrat zmanjka. Pri ekološki reji ena kokoš v povprečju izleže tri ali štiri jajca na teden. Jajca iz ekološke reje so bolj hranljiva in nimajo neprijetnega vonja.

PROBLEM VELIKIH ZVERI

Kmetija je na območju rednega pojavljanja velikih zveri. Čeprav imajo pašnike dobro zavarovane z električnimi pastirji, mrežami, žicami, se napadi še vedno dogajajo. Škoda je tudi posredna; zgodilo se je že, da so npr. koze po napadu na kozličke zaradi stresa izgubile mleko.

Problematika velikih zveri pripelje do tega, da kmetije opuščajo rejo drobnice, kar med drugim privede tudi do večjega zaraščanja površin. Poleg velikih zveri ograjo lahko preskočijo tudi srne, ki se nato nekaj časa pasejo med čredo in s svojimi iztrebki širijo parazite. Ti zaidejo v zdrave živali, ki morajo biti potem zdravljene z antibiotiki.

Gregor ostaja kritičen, a zaenkrat je zagnan in ima voljo ter močno željo, da prenese pozitiven odnos do kmetijstva tudi na mlajše generacije.

KONTAKT

Ekološka kmetija Slavec

Kontaktna oseba: Gregor Slavec

Telefon: +386 41 310 876

Elektronski naslov: info@kmetija-slavec.si

Spletna stran: http://www.kmetija-slavec.si/

Facebook: https://www.facebook.com/KmetijaSlavec/

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice!