{"id":8661,"date":"2026-03-03T13:36:33","date_gmt":"2026-03-03T12:36:33","guid":{"rendered":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/?post_type=raziskave&p=8661"},"modified":"2026-03-03T13:37:24","modified_gmt":"2026-03-03T12:37:24","slug":"crp-projekt-upravljanje-odnosi-divjad-gozd","status":"publish","type":"raziskave","link":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/raziskave\/crp-projekt-upravljanje-odnosi-divjad-gozd\/","title":{"rendered":"Podpora bolj\u0161emu upravljanju odnosov med veliko rastlinojedo divjadjo in gozdom (CRP projekt – V4-2220)"},"content":{"rendered":"

Namen in cilji raziskave:<\/strong><\/h3>\n

Prosto\u017eive\u010di rastlinojedi parkljarji imajo pomembno ekolo\u0161ko in gospodarsko vlogo, saj lahko z objedanjem mladja mo\u010dno vplivajo na naravno obnovo gozdov, vrstno sestavo in kakovost prihodnjega drevja ter posledi\u010dno na stabilnost, odpornost in donosnost gospodarjenja z gozdom. V Sloveniji so ti vplivi \u017ee desetletja prepoznani kot pomemben izziv pri upravljanju gozdov.<\/p>\n

Namen projekta je bil strniti obstoje\u010da znanja o vplivih parkljarjev na gozd ter jih nadgraditi z dodatnimi analizami in terenskim preverjanjem metod, predvsem pa zagotoviti njihov prenos v lovsko-upravljavsko in gozdnogojitveno na\u010drtovanje. Poseben poudarek je bil na presoji obstoje\u010dega sistema na\u010drtovanja upravljanja parkljarjev, analizi dejavnikov objedenosti mladja, optimizaciji metode popisa objedenosti ter ovrednotenju razli\u010dnih metod za ocenjevanje \u0161tevil\u010dnosti jelenjadi in srnjadi.<\/p>\n

Rezultati:<\/strong><\/h3>\n

Rezultati ka\u017eejo, da je objedenost mladja izrazito ve\u010dfaktorsko pogojena \u2013 poleg gostote parkljarjev nanjo vplivajo tudi abiotski in biotski dejavniki ter vrstna ob\u010dutljivost dreves. Povezave med gostotami parkljarjev in po\u0161kodbami mladja so pogosto nelinearne, kar je pomembno za interpretacijo kazalnikov v na\u010drtovanju. Analiza je pokazala tudi dolo\u010dene pomanjkljivosti obstoje\u010dega sistema, predvsem glede kazalnikov, ocenjevanja absolutne \u0161tevil\u010dnosti in povezovanja lovsko – upravljavskega ter gozdnogospodarskega na\u010drtovanja.<\/p>\n

Na podlagi ugotovitev so bile predlagane metodolo\u0161ke izbolj\u0161ave monitoringa objedenosti mladja, vklju\u010dno z dvofaznim pristopom za prepoznavanje problemati\u010dnih obmo\u010dij ter bolj neposredno presojo doseganja gozdnogojitvenih ciljev. Pri ocenjevanju gostot jelenjadi se je kot najbolj natan\u010dna in stro\u0161kovno u\u010dinkovita izkazala metoda \u0161tetja kup\u010dkov iztrebkov, medtem ko so fotopasti primernej\u0161e za spremljanje populacijskih trendov in \u0161ir\u0161e favne.<\/p>\n

Projekt tako prispeva strokovne podlage in konkretne predloge za u\u010dinkovitej\u0161e spremljanje vplivov divjadi na gozd ter za izbolj\u0161anje upravljanja odnosov med divjadjo in gozdnimi ekosistemi.<\/p>\n

Kontakt vodilnega partnerja:<\/strong><\/h3>\n
    \n
  • Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja:<\/strong> Klemen Jerina<\/li>\n
  • Institucija:<\/strong> Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehni\u0161ka fakulteta, Univerza v Ljubljani<\/li>\n
  • Naslov institucije:<\/strong> Ve\u010dna pot 83, 1000 Ljubljana<\/li>\n
  • E-naslov institucije:<\/strong> info@bf.uni-lj.si<\/a><\/li>\n
  • E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja:<\/strong> klemen.jerina@bf.uni-lj.si<\/a><\/li>\n<\/ul>\n

    Ostali projektni partnerji:<\/strong><\/h3>\n
      \n
    • Fakulteta za varstvo okolja – Velenje<\/li>\n
    • Gozdarski in\u0161titut Slovenije<\/li>\n
    • Zavod za gozdove Slovenije<\/li>\n
    • Lovska zveza Slovenije<\/li>\n<\/ul>\n

      Povezave:<\/strong><\/h3>\n

      Spletna stran projekta<\/i><\/a><\/p>\n

      \n

      O projektu<\/i><\/a><\/p><\/blockquote>\n