{"id":7679,"date":"2025-10-23T09:09:57","date_gmt":"2025-10-23T08:09:57","guid":{"rendered":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/?post_type=raziskave&p=7679"},"modified":"2025-11-10T08:25:20","modified_gmt":"2025-11-10T07:25:20","slug":"dosevki-ozelenitev-kolobar","status":"publish","type":"raziskave","link":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/raziskave\/dosevki-ozelenitev-kolobar\/","title":{"rendered":"Integracija dosevkov za ozelenitev tal v njivski kolobar – mo\u017enost nadome\u0161\u010danja N iz mineralnih gnojil pri gnojenju naslednje polj\u0161\u010dine"},"content":{"rendered":"

Namen in cilji raziskave:<\/strong><\/h3>\n

V zadnjih letih se cene mineralnih du\u0161ikovih (N) gnojil vrtoglavo zvi\u0161ujejo, kar \u0161tevilne kmetije sili v zmanj\u0161anje njihove uporabe ali celo popolno opustitev nakupa. Pomanjkljivo gnojenje z du\u0161ikom pa negativno vpliva na koli\u010dino in kakovost pridelka, zato je nujno iskati alternativne, okoljsko sprejemljive in ekonomsko izvedljive re\u0161itve za oskrbo rastlin z du\u0161ikom.<\/p>\n

Cilj projekta je bil na kmetijskih gospodarstvih brez \u017eivinoreje, kjer ni mo\u017enosti uporabe organskih gnojil, v kolobar vklju\u010diti prezimne dosevke \u2013 predvsem prezimne metuljnice \u2013 za ozelenitev tal in izbolj\u0161anje bilance du\u0161ika v tleh. Prezimne metuljnice imajo velik potencial za akumulacijo du\u0161ika, bodisi s simbiotsko vezavo atmosferskega N\u2082 bodisi s \u010drpanjem ostankov du\u0161ika iz tal, ki bi sicer lahko pre\u0161el v podtalnico. Po razgradnji njihove biomase postane du\u0161ik dostopen naslednji polj\u0161\u010dini v kolobarju, kar zmanj\u0161uje potrebo po N iz mineralnih gnojilih in prispeva k trajnostnemu upravljanju s hranili.<\/p>\n

Projekt je bil zasnovan primerjalno \u2013 vklju\u010deval je kontrolirane poskuse z glavno polj\u0161\u010dino (koruzo), ki je sledila dosevkom, in pridelavo brez dodanega N iz mineralnih gnojil. Na ta na\u010din smo \u017eeleli v praksi prikazati, kolik\u0161no zmanj\u0161anje uporabe N gnojil je mo\u017eno dose\u010di ob hkratnem zagotavljanju stabilnih pridelkov.<\/p>\n

Ekonomski vidik<\/strong> projekta je bil usmerjen v prikaz mo\u017enosti zmanj\u0161anja stro\u0161kov za mineralna gnojila in hkrati doseganje optimalnega pridelka naslednje polj\u0161\u010dine.
\nOkoljski vidik<\/strong> poudarja stalno pokritost tal z rastlinskim pokrovom v jesensko-zimskem obdobju, kar zmanj\u0161uje tveganje izpiranja nitratov, prepre\u010duje erozijo in izgubo hranil ter prispeva k vezavi ogljika v organsko snov tal.
\nEkolo\u0161ki vidik<\/strong> temelji na uporabi prezimnih metuljnic, ki s simbiotsko vezavo du\u0161ika zmanj\u0161ujejo ali celo izni\u010dijo potrebo po N iz mineralnih gnojil. Tak pristop je posebej pomemben na obmo\u010djih, kjer je gnojenje z du\u0161ikom z zakonodajo strogo omejeno.<\/p>\n

Pomemben del projekta predstavlja tudi prenos znanja<\/strong>. Rezultati raziskave bodo preneseni na demonstracijske kmetije, od tam pa preko svetovalne slu\u017ebe neposredno do \u0161tevilnih drugih kmetij. S tem \u017eelimo prispevati k \u0161ir\u0161i uporabi prezimnih dosevkov v poljedelski praksi in zmanj\u0161anju odvisnosti kmetij od nakupa mineralnih gnojil.<\/p>\n

Rezultati:<\/strong><\/h3>\n

V okviru projekta so bili v letih 2022\u20132024 izvedeni prakti\u010dni preizkusi na osmih partnerskih kmetijah v petih slovenskih regijah. Vsi preizkusi so potekali na poljedelsko usmerjenih kmetijah brez rejnih \u017eivali in s tem brez lastnih virov organskih gnojil.<\/p>\n

Najuspe\u0161nej\u0161i prezimni dosevek se je izkazala inkarnatka (Trifolium incarnatum<\/em> L.)<\/strong>, ki je s simbiotsko vezavo du\u0161ika prispevala od 60 do 150 kg N\/ha<\/strong>, skupna akumulacija du\u0161ika v organski masi pa je zna\u0161ala do 186 kg N\/ha<\/strong>. Nasprotno je mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum<\/em> Lam.)<\/strong> delovala predvsem kot porabnik prese\u017enega du\u0161ika.<\/p>\n

Pridelek koruze<\/strong>, ki je sledila inkarnatki, je bil pri polovi\u010dnem gnojenju z N iz mineralnih gnojil (107 kg N\/ha)<\/strong> enakovreden pridelku, dose\u017eenemu ob polnem odmerku N (215 kg N\/ha)<\/strong>. Povpre\u010dni pridelki zrnja so zna\u0161ali 13\u201315 t suhe snovi\/ha<\/strong>, kar presega slovensko povpre\u010dje. Le na povr\u0161inah, kjer koruza po inkarnatki ni bila dodatno gnojena, je bil pridelek nekoliko ni\u017eji. Uporaba inkarnatke kot prezimnega dosevka torej omogo\u010da zmanj\u0161anje vnosa du\u0161ika iz mineralnih gnojil\u00a0za pribli\u017eno 100 kg N\/ha<\/strong>, brez izgube pridelka.<\/p>\n

Rezultati dokazujejo, da je vklju\u010devanje prezimnih metuljnic v kolobar u\u010dinkovit in ekonomi\u010dno izvedljiv ukrep<\/strong> za:<\/p>\n