{"id":7110,"date":"2025-07-21T08:01:39","date_gmt":"2025-07-21T07:01:39","guid":{"rendered":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/?post_type=raziskave&#038;p=7110"},"modified":"2025-07-28T08:12:50","modified_gmt":"2025-07-28T07:12:50","slug":"raba-zemljisc-vodovarstvena-obmocja","status":"publish","type":"raziskave","link":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/raziskave\/raba-zemljisc-vodovarstvena-obmocja\/","title":{"rendered":"Dolo\u010ditev strukture dejanske rabe zemlji\u0161\u010d na vodovarstvenih obmo\u010djih v obdobju 2007\u20132022 z GIS orodji (PODNEBNI SKLAD)"},"content":{"rendered":"<h3><strong>Namen in cilji raziskave:<\/strong><\/h3>\n<p>Kmetovanje na vodovarstvenih obmo\u010djih (v nadaljevanju: VVO) je v Republiki Sloveniji urejeno na podlagi Zakona o vodah. Na podlagi Zakona o vodah je Vlada Republike Slovenije do sedaj sprejela 15 uredb o VVO. Ukrepi v kmetijstvu so na VVO odvisni od razli\u010dnih vodovarstvenih re\u017eimov (v nadaljevanju: VVR) (najo\u017eje VVO: VVO I, o\u017eje VVO: VVO II in \u0161ir\u0161e VVO: VVO III). Najstro\u017eji ukrepi so predvideni za kmetijska zemlji\u0161\u010da (v nadaljevanju: KZ) v neposredni bli\u017eini vodnih<br \/>\nzajetij (VVO I), z oddaljenostjo od vodnih zajetij pa so ukrepi milej\u0161i (VVO II, VVO III). Na VVO I se ukrepi, prepovedi in omejitve za kmetovanje nana\u0161ajo na gnojenje, uporabo FFS, pa\u0161o, celoletno pokritost tal z zeleno odejo ter na obvezen gnojilni na\u010drt. Na VVO II in VVO III so omejitve pri kmetovanju milej\u0161e (obvezen gnojilni na\u010drt ter omejitev pri uporabi mineralnih gnojil, ki vsebujejo du\u0161ik). Kmetijska gospodarstva (v nadaljevanju: KMG) imajo za prilagoditev VVR, ki so dolo\u010dena v uredbah, predvidena prehodna obdobja. Eden izmed na\u010dinov prilagoditve je tudi sprememba strukture dejanske rabe zemlji\u0161\u010d na VVO I, kjer je VVR najstro\u017eji. Ker na VVO I veljajo prej omenjeni ukrepi pri gnojenju, uporabi FFS itd., je ena izmed mo\u017enih prilagoditev kmetovanja tudi preselitev pridelave delovno intenzivnej\u0161ih kmetijskih rastlin (primer: koruze) izven VVO I ter njihova nadomestitev z ekstenzivnimi rastlinami z manj\u0161imi potrebami po gnojenju in<br \/>\nuporabi FFS (primer: sejano in trajno travinje ipd.).<\/p>\n<p>Namen strokovna naloge je ugotoviti, kako je VVR vplival na spremembe strukture dejanske rabe zemlji\u0161\u010d na VVO I v obdobju po uveljavitvi uredb. Domneva se, da so KMG na VVO I po uveljavitvi uredb intenzivnej\u0161e kmetijske rastline umaknila izven VVO I ter jih nadomestila z ekstenzivnimi rastlinami z manj\u0161imi potrebami po gnojenju in uporabi FFS.<\/p>\n<h3><strong>Rezultati:<\/strong><\/h3>\n<p>VVO obsega 150.721 ha zemlji\u0161\u010d, oziroma 7,4 % ozemlja Republike Slovenije. Prevladuje gozd (46 %), sledijo pa njive (21 %), trajni travniki (13 %) ter pozidano in sorodno zemlji\u0161\u010de (10 %). Ostale dejanske rabe zemlji\u0161\u010d skupaj predstavljajo 10 %. VVO I sicer obsega 5.298 ha (4 %), VVO II 30.185 ha (20 %), VVO III pa 115.238 ha (76 %).<\/p>\n<p>Med posameznimi uredbami so velike razlike o dele\u017eu KZ. Nekatera obmo\u010dja uredb (5 od 15) ve\u010dinoma pokrivajo KZ (od 51 % do 86 % KZ), na obmo\u010dju nekaterih drugih uredb (4 od 15) pa dele\u017e KZ ne presega 23 %. Iz navedenega sledi, da je pokritost VVO s KZ zelo razli\u010dna, kar je potrebno upo\u0161tevati tudi pri vrednotenju morebitnega vpliva kmetijstva na kakovost vodnih virov znotraj posameznih uredb.<\/p>\n<ul>\n<li>V obdobju 2007\u20132022 se je povr\u0161ina njiv na VVO I zmanj\u0161ala od 1.197 ha na 1.077 ha oziroma za 10 %.<\/li>\n<li>V obdobju 2007\u20132022 se je povr\u0161ina trajnih travnikov na VVO zmanj\u0161ala od 21.209 ha na 18.766 ha oziroma za 11,5 %.<\/li>\n<li>V obdobju 2007\u20132022 se je povr\u0161ina trajnih travnikov na VVO I pove\u010dala od 753 ha na 770 ha oziroma za 2,3 %<\/li>\n<li>V obdobju 2007\u20132022 se je povr\u0161ina gozda na VVO zmanj\u0161ala od 71.067 ha na 68.601 ha oziroma za 3,5 %<\/li>\n<\/ul>\n<p>Rezultati so tudi pokazali, da ve\u010dji dele\u017e njiv znotraj posamezne uredbe posledi\u010dno pomeni manj\u0161i dele\u017e trajnih travnikov in obratno, kar je razumljivo, saj njive<br \/>\nin trajni travniki (po podatkih za leto 2022) skupaj predstavljajo 78 % vseh KZ na VVO. S stali\u0161\u010da varovanja vodnih virov je na VVO sicer za\u017eeleni ve\u010dji dele\u017e trajnih travnikov kot njiv, saj je izpiranje s trajnih travnikov praviloma manj\u0161e kot z njiv, manj\u0161a pa je tudi poraba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Je pa tudi res, da so nekatere rabe KZ na njivah s stali\u0161\u010da varovanja vodnih virov tudi za\u017eelene (predvsem sejano travinje: TDM, DTM, trave, metuljnice ipd.), kar pa iz analize dejanske rabe zemlji\u0161\u010d ne moremo razbrati.<\/p>\n<p>Analiza linearnega trenda povr\u0161in njiv je pokazala, da se je v navedenem obdobju povr\u0161ina njiv na VVO sicer malenkost pove\u010dala (za 0,3 %), na VVO I pa se je pomembo zmanj\u0161ala (za 10 %). Pri trajnih travnikih je ugotovitev obratna: na VVO se je njihova povr\u0161ina zmanj\u0161ala za 11,5 %, na VVO I pa pove\u010dala za 2,3 %. Ve\u010dji dele\u017e trajnih travnikov ter manj\u0161i dele\u017e njiv na VVO I je s stali\u0161\u010da varovanja vodnih virov ugodna ugotovitev, saj so trajni travniki praviloma manj obremenjujo\u010di za vodne vire kot njive.<\/p>\n<p>V strokovni nalogi so sku\u0161ali ugotoviti ali je uveljavitev VVR na obmo\u010dju posameznih uredb pripomogla k spremembi strukture GERK rabe na VVO I. Ugotovljeno je bilo, da je uveljavitev uredb na nekaterih VVO I sicer povzro\u010dila zmerno pove\u010danje ali zmanj\u0161anje odstotka nekaterih skupin rastlin v strukturi GERK rabe, a ta pojav \u0161e zdale\u010d ni tako zna\u010dilen, da bi o njemu lahko govorili z gotovostjo.<\/p>\n<h3><strong>Kontakt vodilnega partnerja:<\/strong><\/h3>\n<ul>\n<li><strong>Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja:<\/strong> Janez Su\u0161in<\/li>\n<li><strong>Institucija: <\/strong>Kmetijski in\u0161titut Slovenije<\/li>\n<li><strong>Naslov institucije:<\/strong> Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana<\/li>\n<li><strong>E-naslov institucije:\/<\/strong><\/li>\n<li><strong>E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: <\/strong>janez.susin@kis.si<\/li>\n<\/ul>\n<h3><strong>Naro\u010dniki:<\/strong><\/h3>\n<ul>\n<li>Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano<\/li>\n<li>Ministrstvo za okolje in prostor<\/li>\n<\/ul>\n<h3><strong>Gradivo:<\/strong><\/h3>\n<div class='w3eden'><!-- WPDM Link Template: Default Template -->\n\n<div class=\"link-template-default card mb-2\">\n    <div class=\"card-body\">\n        <div class=\"media\">\n            <div class=\"mr-3 img-48\"><img decoding=\"async\" class=\"lazyload wpdm_icon\" alt=\"Icon\" src=\"data:image\/gif;base64,R0lGODlhAQABAAAAACH5BAEKAAEALAAAAAABAAEAAAICTAEAOw==\" data-orig-src=\"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-content\/plugins\/download-manager\/assets\/file-type-icons\/pdf.svg\" \/><\/div>\n            <div class=\"media-body\">\n                <h3 class=\"package-title\"><a href=\"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/gradiva\/raba-zemljisc-vvo-gis\/\" data-wpel-link=\"internal\">Dolo\u010ditev strukture dejanske rabe zemlji\u0161\u010d na vodovarstvenih obmo\u010djih v obdobju 2007\u20132022 z GIS orodji (KON\u010cNO PORO\u010cILO)<\/a><\/h3>\n                <div class=\"text-muted text-small\"><i class=\"fas fa-copy\"><\/i> 1 file(s) <i class=\"fas fa-hdd ml-3\"><\/i> 701.71 KB<\/div>\n            <\/div>\n            <div class=\"ml-3\">\n                <a class=\"wpdm-download-link btn btn-link btn-xs\" rel=\"nofollow\" href=\"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/gradiva\/raba-zemljisc-vvo-gis\/?wpdmdl=7115&amp;refresh=6a1423c608d211779704774\" target=\"_blank\" data-wpel-link=\"internal\">Prenesi<\/a>\n            <\/div>\n        <\/div>\n    <\/div>\n<\/div>\n\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Namen in cilji raziskave: Kmetovanje na vodovarstvenih obmo\u010djih (v nadaljevanju: VVO) je v Republiki Sloveniji urejeno na podlagi Zakona o &#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_acf_changed":false,"inline_featured_image":false,"sfsi_plus_gutenberg_text_before_share":"","sfsi_plus_gutenberg_show_text_before_share":"","sfsi_plus_gutenberg_icon_type":"","sfsi_plus_gutenberg_icon_alignemt":"","sfsi_plus_gutenburg_max_per_row":"","footnotes":""},"class_list":["post-7110","raziskave","type-raziskave","status-publish","hentry"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/raziskave\/7110","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/raziskave"}],"about":[{"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/types\/raziskave"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7110"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/raziskave\/7110\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7120,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/raziskave\/7110\/revisions\/7120"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7110"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}