{"id":7082,"date":"2025-07-14T14:30:48","date_gmt":"2025-07-14T13:30:48","guid":{"rendered":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/?post_type=raziskave&p=7082"},"modified":"2025-07-28T08:07:58","modified_gmt":"2025-07-28T07:07:58","slug":"sistem-lucas-spremljanje-kmetijskih-tal","status":"publish","type":"raziskave","link":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/raziskave\/sistem-lucas-spremljanje-kmetijskih-tal\/","title":{"rendered":"Primerjava podatkov analize kmetijskih tal iz sistema LUCAS z nacionalnim na\u010dinom spremljanja stanja kmetijskih tal (PODNEBNI SKLAD)"},"content":{"rendered":"

Namen in cilji raziskave:<\/strong><\/h3>\n

Program Evropske komisije (EK) LUCAS (Land Use and Coverage Area frame Survey) naslavlja mnoge dru\u017ebeno-okoljske izzive kot so degradacija tal, vpliv kmetijstva na okolje in pove\u010danje povr\u0161in pozidanih tal. Del LUCAS \u0161tudije sta tudi sistemati\u010dno vzor\u010denje in talna analitika, v katero so v\u0161teti pedolo\u0161ki parametri, onesna\u017eevala (te\u017eke kovine) in tudi parametri biotske raznovrstnosti tal.<\/p>\n

Komponenta tal je bila vklju\u010dena v raziskavo LUCAS, da bi ustvarili usklajen in primerljiv nabor podatkov o lastnostih tal ter izbolj\u0161ali kakovost modeliranja tal v Evropi. Rezultati vzor\u010denih lokacij v \u0161tudiji LUCAS se uporabljajo za ocenjevanje stanja in sprememb lastnosti tal skozi \u010das, posodabljanje evropske zbirke podatkov o tleh ter podpiranje razvoja in izvajanja politik EU na podro\u010dju kmetijskih zemlji\u0161\u010d. \u0160tudija LUCAS je potekala pod vodstvom Eurostat (Eurostat statisti\u010dni urad Evropske unije).<\/p>\n

Glavni namen te naloge je\u00a0 bila preverba primerljivost nacionalnih podatkov stanja tal v Sloveniji s podatki o tleh v Sloveniji pridobljenih iz LUCAS \u0161tudije. Rezultati naloge omogo\u010dajo bolj\u0161o predstavo, ali so podatki med seboj primerljivi in, ali so posledi\u010dno uporabni v sistemu priprave nacionalnih strategij, predpisov.<\/p>\n

Rezultati:<\/strong><\/h3>\n

Nabor analiziranih parametrov se v vseh \u0161tirih bazah do dolo\u010dene mere ujema, a razlike obstajajo predvsem pri naboru analiziranih parametrov ter merskih enotah podajanja rezultatov pri posameznih analiziranih parametrih. Bazi podatkov OMST in MKT vsebujeta tudi podatke o onesna\u017eevalih v tleh, katerih pri LUCAS in OrgC ni zajetih. Podatki so med seboj tehni\u010dno primerljivi, vendar je potrebno upo\u0161tevati, da lahko primerjamo samo podatke vzorcev iste rabe tal.<\/p>\n

V najve\u010dji meri se baze razlikujejo po koli\u010dini podatkov o lokaciji vzor\u010denja. Najve\u010d podatkov o lokaciji vzor\u010denja lahko razberemo iz baze podatkov OrgC.<\/p>\n

Da bi lahko podatke med seboj neposredno primerjali, bi bilo nujno potrebno vse podatke iz omenjenih baz spraviti v enotno bazo in jih povezati z uporabo SQL pretvorbenih funkcij, ki vsebinsko harmonizirajo podatke glede na globino tal.\u00a0 S tem bi omogo\u010dili neposredno statisti\u010dno primerljivost analiziranih parametrov tal in kjer je to mo\u017eno, poenotili nabor analiziranih parametrov tal, analitskih standardov in metodologije vzor\u010denja. Tako bi lahko vsak podatek neposredno primerjali z vsakim, ne glede na to ali je podatek LUCAS, MKGP ali ARSO.<\/p>\n

Podatki tal vseh programov zbiranja in vzor\u010denja tal so uporabni v razli\u010dnih modelih vrednotenja stanja (kakovosti, primernosti) tal in tveganj v povezavi s tlemi. Ravno tako so uporabni pri oceni stanja tal za potrebe prilagajanja in bla\u017eenja klimatskim spremembam. Obseg uporabe tal je poljuben, kljub vsemu zaradi narave dela so podatki primerni za uporabi na ravni ob\u010dine, regije in dr\u017eave ter za potrebe mednarodnega poro\u010danja.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Vir: KIS ; Prikaz razli\u010dnih baz podatkov tal LUCAS, MKGP in ARSO, ki do sedaj niso zdru\u017eene v enotni zbirki podatkov tal.<\/p>\n

Kontakt vodilnega partnerja:<\/strong><\/h3>\n