{"id":5973,"date":"2025-02-26T11:17:35","date_gmt":"2025-02-26T10:17:35","guid":{"rendered":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/?post_type=raziskave&p=5973"},"modified":"2025-11-03T14:26:01","modified_gmt":"2025-11-03T13:26:01","slug":"pridelava-gob-na-kmetiji-ekolosko-gnojilo-za-ekolosko-pridelavo","status":"publish","type":"raziskave","link":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/raziskave\/pridelava-gob-na-kmetiji-ekolosko-gnojilo-za-ekolosko-pridelavo\/","title":{"rendered":"Pridelava gob na kmetiji in njena vloga v kro\u017enem gospodarstvu pri pripravi kvalitetnega ekolo\u0161kega gnojila, primernega za ekolo\u0161ko pridelavo"},"content":{"rendered":"

Namen raziskave:<\/strong><\/h3>\n

V projektu je bila na dveh kmetijskih gospodarstvih\u00a0 postavljena pilotna pridelava gob kot diverzifikacijska dejavnost in vir dohodka na kmetiji. Kot substrat za rast gob je bil uporabljen odpadni lignocelulozni material, ki nastaja na kmetijah. Izrabljen gobji substrat, ki je prepreden z micelijem, je bilo mogo\u010de po kompostiranju uporabiti kot u\u010dinkovito organsko gnojilo. Zaradi gobjega metabolizma se v kompostiranem izrabljenem substratu namre\u010d pove\u010da biodostopnost du\u0161ika, fosforja in kalija. Uporabnost kompostiranega izrabljenega substrata kot gnojila je bila testirana v pridelavi paradi\u017enika na treh kmetijah.<\/p>\n

Cilji raziskave:<\/strong><\/h3>\n

V okviru projekta EIP Gobe smo se zavezali, k trajnostni re\u0161itvi problematike ligno-celuloznega odpada na nivoju kmetijskih gospodarstev.<\/p>\n

Rezultati:<\/strong><\/h3>\n

Z vzpostavitvijo gobarn na dveh kmetijskih gospodarstvih je bila prikazana mo\u017enost uporabe ligno-celuloznega odpada kot osnovnega substrata za pridelavo gob. Na ta na\u010din je bil kmetijama omogo\u010den vir dodatnega zaslu\u017eka, predvsem tak, ki ni vezan na vse bolj spreminjajo\u010de se vremenske pogoje. Prav tako je bilo pripomognjeno k bolj\u0161emu kro\u017eenju naravnih virov na kmetiji in ve\u010djemu trajnostnemu razvoju kmetijstva. Izrabljen gobji substrat je bil kompostiran in nadalje uporabljen kot kakovostno gnojilo v rastlinski pridelavi.<\/p>\n

Na ta na\u010din je bilo trajnostno prispevano k zmanj\u0161anju porabe kemi\u010dno-sinteti\u010dnih fitofarmacevtskih sredstev, vode in energentov. Zaradi sposobnosti encimov vi\u0161jih gliv, da u\u010dinkovito razgrajujejo razli\u010dne umetne organske molekule (herbicide, insekticide, ogljikovodike) in jih pretvarjajo v naravi ne\u0161kodljive snovi, je bilo pripomognjeno k u\u010dinkovitemu razstrupljanju, bogatenju tal in \u010di\u0161\u010denju voda na sami lokaciji nastanka potencialnega onesna\u017eenja. Hkrati pa so bile na dolgi rok revitalizirane kmetijske povr\u0161ine, ki so bile v preteklosti zaradi obse\u017ene uporabe agro-kemikalij mo\u010dno degradirane.<\/p>\n

\n\n
\n
\n
\n
\"Icon\"<\/div>\n
\n

Pridelava gob na kmetiji in njena vloga v kro\u017enem gospodarstvu pri pripravi kvalitetnega ekolo\u0161kega gnojila, primernega za ekolo\u0161ko pridelavo (PPT)<\/a><\/h3>\n
<\/i> 1 file(s) <\/i> 5.71 MB<\/div>\n <\/div>\n
\n Prenesi<\/a>\n <\/div>\n <\/div>\n <\/div>\n<\/div>\n\n<\/div><\/p>\n

\n\n
\n
\n
\n
\"Icon\"<\/div>\n
\n

Pridelava gob na kmetiji in njena vloga v kro\u017enem gospodarstvu pri pripravi kvalitetnega ekolo\u0161kega gnojila, primernega za ekolo\u0161ko pridelavo (PREDSTAVITVENI PLAKAT)<\/a><\/h3>\n
<\/i> 1 file(s) <\/i> 263.82 KB<\/div>\n <\/div>\n
\n Prenesi<\/a>\n <\/div>\n <\/div>\n <\/div>\n<\/div>\n\n<\/div><\/p>\n

\n\n
\n
\n
\n
\"Icon\"<\/div>\n
\n

Pridelava gob na kmetiji in njena vloga v kro\u017enem gospodarstvu pri pripravi kvalitetnega ekolo\u0161kega gnojila, primernega za ekolo\u0161ko pridelavo (PPT)<\/a><\/h3>\n
<\/i> 1 file(s) <\/i> 1.02 MB<\/div>\n <\/div>\n
\n Prenesi<\/a>\n <\/div>\n <\/div>\n <\/div>\n<\/div>\n\n<\/div><\/p>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Namen raziskave: V projektu je bila na dveh kmetijskih gospodarstvih\u00a0 postavljena pilotna pridelava gob kot diverzifikacijska dejavnost in vir dohodka …<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_acf_changed":false,"inline_featured_image":false,"sfsi_plus_gutenberg_text_before_share":"","sfsi_plus_gutenberg_show_text_before_share":"","sfsi_plus_gutenberg_icon_type":"","sfsi_plus_gutenberg_icon_alignemt":"","sfsi_plus_gutenburg_max_per_row":"","footnotes":""},"class_list":["post-5973","raziskave","type-raziskave","status-publish","hentry"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/raziskave\/5973","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/raziskave"}],"about":[{"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/types\/raziskave"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5973"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/raziskave\/5973\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5980,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/raziskave\/5973\/revisions\/5980"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5973"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}