<\/p>\n
Izmenjava v \u0160vici 2022<\/strong><\/p>\n Sem Tadej Drnov\u0161ek, prihajam iz Trbovelj, trenutno pa \u0161tudiram naravovarstvo v \u0160olskem centru \u0160entjur. Na mednarodno izmenjavo sem se \u017eelel odpraviti \u017ee lansko leto, ki pa je bila zaradi neljube korone odpovedana. Zato pa sem se lani odpravil na izmenjave po Sloveniji na hmeljarsko kmetijo Jelen. \u017de na tej kmetiji sem v enem tednu do\u017eivel eno pre\u010dudovito izku\u0161njo, zato sem vedel da preprosto moram na izmenjavo v tujino. Tudi gostitelja Bla\u017e in Patricija sta me spodbujala, ker sta tudi sama \u017ee bila na podobni izmenjavi, sam pa sem imel veliko zadr\u017ekov. Od tega da nisem vedel kako bo potekala moja komunikacija, glede na to da zelo slabo govorim angle\u0161ko, nem\u0161ko pa sploh ne znam, ali me bo dru\u017eina gostiteljica lepo sprejela,\u2026 po drugi strani pa sem si rekel \u010de ne grem itak nikoli ne bom vedel kako je. \u00a0Eno leto je bilo hitro okrog, zato je spet napo\u010dil \u010das za nove izku\u0161nje.<\/p>\n Prijavil sem se na razpis, in bil tudi izbran. Pri izbiri dr\u017eave sploh nisem razmi\u0161ljal in samo izbral \u0160vico, ker sem si \u017ee od malega \u017eelel ogledati kak\u0161no gorsko kmetijo v \u0160vici. Ta \u017eelja se mi je tudi uresni\u010dila, zato sem 21. junija odhitel na \u017eelezni\u0161ko postajo v Ljubljano, kjer sva se dobila z Matejo, ki je tudi odhajala na izmenjavo v \u0160vico. Na vlaku so me oblivali \u010dudni ob\u010dutki, prisoten je bil tudi strah, zakaj sem se sploh odpravil na izmenjavo, zakaj ravno jaz,\u2026 Ko sva prispela do Zuricha, naju je prijazno sprejela Michaele, ki je koordinatorica izmenjav v \u0160vici. Sre\u010danje z njo je bilo zelo kratko, ker je moj vlak odpeljal \u017ee \u010dez 10 min. Na hitro mi je razlo\u017eila potek izmenjave in nekaj najpomembnej\u0161ih informacij, res na hitro ampak strnjeno in jedrnato, tako da sem to\u010dno vedel kaj me \u010daka tekom izmenjave. Vsi trije smo se poslovili, in od\u0161li vsak v svojo smer. Ker sem ostal sam, je bil strah vedno mo\u010dnej\u0161i. Z vlakom sem se peljal \u0161e pribli\u017eno 40 min do manj\u0161ega mesta Oensingen. Stopil sem iz vlaka in bil popolnoma zgubljen in sem samo upal, da sem izstopil na pravi postaji. Videl sem gospoda ki je na listu papirja imel napisano IFYE, in mi je takoj malce odleglo. Med vo\u017enjo do prijetne vasice Laupferstdorf sva se spoznala, in sem v dobrih 10 min izvedel skoraj vse, od njegove dru\u017eine do tega kako je v 80-tih od\u0161el tudi sam na izmenjavo,\u2026 \u00a0Jaz skoraj nisem pri\u0161el do besede, da bi se \u0161e sam predstavil. Doma pred hi\u0161o me je \u017ee \u010dakala Markova \u017eena Ruth. Ko sem stopil \u010dez vrata in zagledal polno mizo hrane, sem \u017ee vedel da mi pri tej hi\u0161i nebo hudo. Kmalu je pri\u0161el \u0161e njun najmlaj\u0161i sin Cedrik in po ve\u010derji je debata stekla pozno v no\u010d, da smo skoraj pozabili na uro. Naslednji dan sem spoznal \u0161e ostale dru\u017einske \u010dlane, Marc mi je predstavil in razkazal njihovo kmetijo, ki je bila malce nenavadna za \u0160vico. Obi\u010dajno so kmetije usmerjene v eno panogo, na njihovi kmetiji pa so imeli 30 krav molznic, okoli 100 pra\u0161i\u010dev in pribli\u017eno 50 koko\u0161i.<\/p>\n Po 4 dneh pa je sledil spoznavni vikend. Spet sem bil prepu\u0161\u010den sam sebi, zato me je bilo spet malce strah. Ampak vlak je pripeljal direktno v glavno mesto \u0160vice v Bern. Dobili smo se pri zbirni to\u010dki na \u017eelezni\u0161ki postaji, tja sem pri\u0161el zadnji, zato so me \u017ee vsi \u010dakali. Na izmenjavi nas je bilo le 6, ker je bilo prvo leto po koroni in je bilo vse skupaj malce okrnjeno. Bler in Hector sta prihajala iz Costa Rice, Cora iz Colorada, Dexter iz Michigana ter jaz in Mateja iz Slovenije. Ampak kar se mene ti\u010de je bilo \u0161e bolje da nas je bilo manj, ker smo se vsi med sabo bolje povezali in smo v kontaktu \u0161e danes. Prvi dan smo se sprehodili do mestnega parka, kjer smo se posedli v krog in je vsak povedal nekaj od sebe, tako da smo se vsi med sabo spoznali. Spoznavali smo \u0160vicarsko kulturo in kulinariko. Malce kasneje pa nas je nepri\u010dakovano ujel de\u017e in smo bili vsi “mokri do gat”, vseeno pa je bil to en \u010dudovit nepozaben dan, in mislim da tisti de\u017e prav nikogar ni motil. Zve\u010der smo se zabavali ob glasbi. Vsak je tudi na kratko predstavil svojo dr\u017eavo in njene zna\u010dilnosti. Naslednji dan, v soboto pa smo zgodaj zjutraj podali na manj\u0161i hrib, iz katerega je bil prekrasen razgled na bli\u017enje Alpe. In \u010de nam je prej\u0161ni dan ponagajalo vreme, pa je bil ta dan popoln. Popoldne pa smo pripravili piknik, katerega so obiskale vse dru\u017eine gostiteljice, tako da sem se \u017ee tam spoznal z mojimi bodo\u010dimi dru\u017einami, in prav vsi so bili prijetni. Spoznavni vikend je minil \u010disto prehitro, ampak mi je ostal v lepem spominu.<\/p>\n V naslednjem tednu sem spoznal \u0161e veliko novih ljudi, videl vse znamenitosti v okolici mesta Oensingen. Ampak sem po pravici povedano \u017ee komaj \u010dakal da grem k drugi dru\u017eini. Ta dva tedna sta minila res hitro in \u017ee je bil \u010das da grem k novi dru\u017eini. Prva in druga dru\u017eina so se med sabo poznale, zato me je Marc kar sam z avtom peljal v dobro uro oddaljeni Hombrectikon, ki le\u017ei ob Zuri\u0161kem jezeru. Doma sta me sprejela Regula in njen sin Rico. Regulin mo\u017e Stefan, pa je bil ravno v sosednji vasi, kjer je opravljal storitve siliranja. Naslednji dan je povedal, da je pri\u0161el domov okoli 3 ure pono\u010di, ker se je zelo mudilo zaradi slabega vremena. In res je bil drugi dan precej de\u017eeven ampak popoln za dru\u017eenje in spoznavanje. Najbolj me je presenetilo, da sploh nimajo kmetije, kar mi je bilo po eni strani tudi v\u0161e\u010d, ker imajo ve\u010d prostega \u010dasa. Ukvarjajo pa se z strojnimi uslugami siliranja in \u017eetve z kombajnom. Pozimi imajo pogodbo z ob\u010dino za plu\u017eenje. Doma pa imajo mehani\u010dno delavnico za traktorje in vse vrste delovnih in kmetijskih strojev, in pa uradni servis za traktorje in traktorske priklju\u010dke Kubota. Pri njih se lahko tudi kupi nove traktorje in priklju\u010dke Kubota, kar pa me je najbolj presenetilo je pa da prodajajo tudi nove Slovenske Farmtechove prikolice. V najemu imajo tudi nekaj njiv koruze, ki jo prodajo okoli\u0161kim kmetom. Ampak \u0161e vseeno niso registrirani kot kmetija. Ker je bil petek zve\u010der je domov pri\u0161la tudi najmlaj\u0161a h\u010di Corina, ki obiskuje \u0161olo v Baslu, in med tednom stanuje kar tam. Zunaj je \u0161e vedno de\u017eevalo, zato smo si naredili en dru\u017eabi ve\u010der, igrali smo se dru\u017eabne igre, se zabavali,\u2026 Pri tej dru\u017eini smo se zagotovo ve\u010d potepali kot delali, zato sta dva tedna minila res prehitro. Odpravili smo se tudi v gore do ko\u010de Kistenpasshute, ki le\u017ei na nadmorski vi\u0161ini 2714m, razgledi so bili res nepozabni, in \u0161e danes imam popolno sliko pred sabo, ko pomislim na ta dan. Ogledali smo si tudi staro mestno jedro Zuricha, obiskali Lindt \u010dokoladnico (\u010dokolade sem imel dovolj za 1 mesec haha). \u010ce se nismo potepali, pa sem obi\u010dajno pomagal Stefanu v delavnici ali pri siliranju, da sem vozil sila\u017eo do kmeta. Obiskali smo tudi veselico, ki niti malo ni podobna slovenskim, ampak sem vseeno u\u017eival, spoznal veliko prijateljev, s katerimi smo kar nekajkrat \u0161li plavat v jezero. \u0160e posebej pa mi je bilo v\u0161e\u010d, ker so v dru\u017eini imeli dva podobno stara otroka kot jaz, in smo se res povezali, skupaj smo se zabavali, po\u010deli lumparije,\u2026 ta dva tedna sta mi ostala v najlep\u0161em spominu, res sem u\u017eival in bi se takoj vrnil nazaj, ampak kot pravijo vsega lepega je enkrat konec.<\/p>\n Tako sem \u017ee bil na poti na zadnjo kmetijo, z vlakom sem se odpeljal do Sankt Gallna, kjer me je na \u017eelezni\u0161ki postaji \u017ee nestrpno \u010dakala Janine, najmlaj\u0161a h\u010di iz dru\u017eine Popp. Odpeljala me je po pre\u010dudoviti cesti z razgledom na Bodensko jezero, do njihovega doma v Steinachu. Ukvarjajo se z prodajo jajc, vsak dan prodajo okoli 50000 jajc, nekaj jih prodajo v okoli\u0161ke \u0161ole in vrtce nekaj tudi v pekarne in tudi v glavno bolni\u0161nico v Sankt Gallnu. Njihovi najve\u010dji odjemalci pa so trgovski giganti Migros in pa tudi nam dobro poznani Nestle v katerem izdelujejo Thomy majonezo. Njihov glavni prihodek pa prina\u0161a pridelava jabolk, sort Gala, Idared in Zlati deli\u0161es. Zve\u010der so pri\u0161li domov \u0161e ostali \u010dlani dru\u017eine, Andreas, \u017eena Daniela in njun srednji sin Sven. Najstarej\u0161i sin pa se je \u017ee odselil k punci. Na njihovi kmetiji imajo stalno zaposlene tri delavce iz Poljske, za sezonsko obrezovanje in obiranje jabolk pa dobijo \u0161e tri delavce. Vsako jutro sem pomagal pri sortiranju jajc, ve\u010dina dela je opravljenega strojno, ampak brez rok \u0161e vseeno ne gre. Z njihovimi dru\u017einskimi prijatelji smo z gliserjem odpluli v Nem\u010dijo na “fensi” ve\u010derjo. Ve\u010dkrat smo se tudi pohecali, da moramo na ve\u010derjo v Nem\u010dijo ker je v \u0160vici vse drago, kar pa ni dr\u017ealo, ker so bile tudi na nem\u0161ki strani bodenskega jezera malce nenormalne cene.<\/p>\n Za en dan sem zamenjal kmetijo in se sam z kolesom odpravil do 50km oddaljene ekolo\u0161ke kmetije, katere lastnik je bil Michael s katerim smo se spoznali na spoznavnem vikendu. Tudi doma imamo ekolo\u0161ko kmetijo, zato me je zanimalo vse o njegovi kmetiji. Na kmetiji ima okoli 70 krav molznic z izjemno mle\u010dnostjo, kar je tudi njegov cilj, dobiti \u010dim ve\u010djo mle\u010dnost brez umetnih dodatkov in krmil. Dan je minil kot bi mignil, in sem \u017ee krenil proti domu. Kmalu pa me je dobila mo\u010dna nevihta, zato sem skoraj dve uri vedril v bencinski \u010drpalki, kjer me je na toplo povabila prijazna prodajalka. Ko sem pri\u0161el domov, so mi povedali da je vse malce skrbelo za mene, ker niso vedeli kje sem, poleg tega pa so bili tudi veseli da sem \u017ee bil doma. \u00a0Po dobrih 5 tednih pa sem \u017ee za\u010del dobivati ob\u010dutek domoto\u017eja, ker sem vedel, da \u017ee ve\u010d kot en mesec u\u017eivam doma pa me je \u010dakalo ogromno dela. Vseeno sem u\u017eival \u0161e zadnji teden mojega “dopusta”, ki pa se je po\u010dasi zaklju\u010deval.<\/p>\n Sledil je \u0161e najte\u017eji del, poslavljanje od vseh, ki so mi v dveh tednih prirasli k srcu. Po mene je pri\u0161la Renatte, ki je bila Matejina gostiteljica, in naju skupaj odpeljala v meni \u017ee dobro poznani Zurich, na glavno \u017eelezni\u0161ko postajo, hitro smo \u0161li \u0161e na eno kavico, se poslovili in \u017ee sva sedela na no\u010dnem vlaku za Ljubljano. Na vlaku bi lahko spali, ampak sva spoznala nove prijatelje, s katerimi smo se zabavali celo no\u010d, in o\u010desa nismo zatisnili niti za minuto. Vo\u017enja je trajala okoli 11 ur ampak meni se niti pribli\u017eno ni zdelo tako dolgo. Moje popotovanje se je z tem zaklju\u010dilo, mogo\u010de prehitro ampak sem se vseeno \u017ee veselil prihoda domov.<\/p>\n To je bila zame ena res nepozabna izku\u0161nja, ob kateri se moram iskreno zahvaliti ZSPM-ju ki mi je omogo\u010dilo izmenjavo, ki jo res toplo priporo\u010dam vsem, ki si \u017eelijo odkrivati svet, ki ga druga\u010de ne more\u0161. \u0160e nikoli nisem v enem mesecu in pol, spoznal toliko novih, prijetnih ljudi. Odkril novo kulturo, okusil ogromno novih jedi. Da o angle\u0161\u010dini sploh ne govorim, v 6 tednih sem se nau\u010dil ve\u010d kot prej v 9 letih v \u0161oli. In to ni samo ena navadna izmenjava, to je del \u017eivljenja, ki se ga bom spominjal skozi celo \u017eivljenje in za ta \u010das pre\u017eivet v tujini mi nikoli nebo \u017eal. Pred izmenjavo sem se vpra\u0161al kaj lahko izgubim? Ni\u010d. In kaj sem pridobil? Marsikaj.<\/p>\n Mlada dru\u0161\u010dina<\/p><\/div>\n Izmenjavo je koordinirala Zveza slovenske pode\u017eelske mladine. Aktivnost je podprla Mre\u017ea za pode\u017eelje.<\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Tadej Drnov\u0161ek se je letos v okviru IFYE (International Farm Youth Exchange) udele\u017eil \u0161est tedenske mednarodne izmenjave na ve\u010d \u0161vicarskih …<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2085,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"inline_featured_image":false,"sfsi_plus_gutenberg_text_before_share":"","sfsi_plus_gutenberg_show_text_before_share":"","sfsi_plus_gutenberg_icon_type":"","sfsi_plus_gutenberg_icon_alignemt":"","sfsi_plus_gutenburg_max_per_row":"","footnotes":""},"categories":[41],"tags":[],"class_list":["post-785","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-akis-novice"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/785","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=785"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/785\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":874,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/785\/revisions\/874"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2085"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=785"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=785"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=785"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![\"Tadej](\"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-content\/uploads\/2023\/01\/TadejDrnovsek-skupaj-z-mladimi-225x300-1.jpg\")