{"id":774,"date":"2022-09-01T16:42:16","date_gmt":"2022-09-01T15:42:16","guid":{"rendered":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/nekategorizirano\/evropska-raziskava-razvija-sisteme-kmetijskih-rastlin-za-prihodnost\/"},"modified":"2024-11-22T15:12:39","modified_gmt":"2024-11-22T14:12:39","slug":"evropska-raziskava-razvija-sisteme-kmetijskih-rastlin-za-prihodnost","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/novice\/akis-novice\/evropska-raziskava-razvija-sisteme-kmetijskih-rastlin-za-prihodnost\/","title":{"rendered":"Evropska raziskava razvija sisteme kmetijskih rastlin za prihodnost"},"content":{"rendered":"<p><strong>Na Kmetijskem in\u0161titutu Slovenije z dana\u0161njim dnem pri\u010denjamo z novim petletnim evropskim projektom Root2Res (Fenotipizacija korenin in genetsko izbolj\u0161anje kmetijskih rastlin v njivskem kolobarju za ve\u010djo odpornost na podnebne spremembe), ki je dobil zeleno lu\u010d za financiranje v okviru sheme za raziskave in inovacije Obzorje Evropa. V projektu se bodo njihovi raziskovalci skupaj s kolegi iz 21 institucij iz 13 dr\u017eav ukvarjali z razvojem novih orodij, s katerimi bodo raziskovali koreninske sisteme rastlin kot odgovor na okoljske spremembe in izzive v kmetijstvu ter za zagotavljanje prehranske varnosti v prihodnosti.<\/strong><\/p>\n<p>Evropska unija je podprla raziskavo za razvoj rastlinskih sistemov kot odgovor na bodo\u010de okoljske spremembe in izzive v kmetijstvu. Nova orodja za analizo koreninskih sistemov lahko preoblikujejo evropski kmetijski prostor na na\u010din, da bi zagotovili prehransko varnost ter prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo bla\u017eitev.<\/p>\n<p>Kmetijski sistemi se zaradi podnebnih sprememb slab\u0161ajo, zato naj bi se evropski pridelki do leta 2050 predvidoma zmanj\u0161ali za 30 %. Kljub najslab\u0161im napovedim pa so nekateri genotipi rastlin odporni na stres, saj so podedovali dolo\u010dene gene in lastnosti. Iskanje genetskih markerjev, povezanih z lastnostmi za toleranco ali odpornost na razli\u010dne strese, je cilj raziskovalnega projekta Root2Res, ki ga financira Evropska unija in zdru\u017euje 22 partnerjev iz Evrope in Afrike.<\/p>\n<p>Root2Res je okraj\u0161ava angle\u0161kega naslova projekta \u2018<em>Root phenotyping and genetic improvement for rotational crops resilient to environmental change\u2019<\/em> (slovensko: Fenotipizacija korenin in genetsko izbolj\u0161anje kmetijskih rastlin v njivskem kolobarju za ve\u010djo odpornost na podnebne spremembe). Namen projekta je prese\u010di trenutno znanje z razvojem novih orodij za ocenjevanje lastnosti korenin, ki so povezane z odpornostjo, in s prou\u010devanjem dedovanja in plasti\u010dnosti teh lastnosti, t. j. sposobnosti obvladovanja okoljskega stresa ob zagotavljanju stabilne pridelave. Interdisciplinarna ekipa bo ob sodelovanju z \u017elahtnitelji in kmeti iz obmo\u010dij, ki so pod najve\u010djimi okoljskimi obremenitvami, preu\u010devala \u017eita, krompir in stro\u010dnice, ki so obi\u010dajne ali nove v evropskem njivskem kolobarju.<\/p>\n<p>Raziskava Root2Res je ob nara\u0161\u010dajo\u010di zaskrbljenosti glede prehranske varnosti dobila zeleno lu\u010d za financiranje v okviru sheme Obzorje Evropa, klju\u010dnega evropskega programa za raziskave in inovacije. Z osredoto\u010danjem na su\u0161o in prese\u017eek vode kot glavni nevarnosti zaradi podnebnih sprememb se bo projekt, ki vklju\u010duje sodelovanje in\u0161titucij iz 13 dr\u017eav, trudil zagotoviti raznolike in odporne kmetijske rastline, zdravo hrano z visoko hranilno vrednostjo, hkrati pa pove\u010dati u\u010dinkovitost uporabe hranil, zmanj\u0161ati skladi\u0161\u010denje ogljika in zni\u017eati emisije<br \/>\ntoplogrednih plinov.<\/p>\n<p>Sorte kmetijskih rastlin, ki bodo razvite v sklopu projekta Root2Res, bi lahko imele globalni vpliv: na stabilne pridelke, zaradi katerih so kme\u010dka gospodarstva uspe\u0161na in omogo\u010dajo vi\u0161jo kakovost \u017eivljenja; na kmetijske rastline, ki so gospodarne z viri in imajo minimalen vpliv na spreminjajo\u010de se okolje; in nenazadnje na uresni\u010dljivo oglji\u010dno nevtralno dru\u017ebo. Projekt koordinira francoski in\u0161titut ARVALIS iz Pariza, znanstveno pa vodi In\u0161titut James Hutton iz Velike Britanije. Slovenski partner projekta je Kmetijski in\u0161titut Slovenije, katerega delo vodi dr. Vladimir Megli\u010d. S petletnim raziskovalnim delom bo konzorcij za\u010del s prvim sre\u010danjem v septembru.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ve\u010d informacij:<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.kis.si\/\" rel=\"nofollow noopener external noreferrer\" target=\"_blank\" data-wpel-link=\"external\" class=\"wpel-icon-right\">Spletna stran Kmetijskega in\u0161tituta Slovenije<i class=\"wpel-icon dashicons-before dashicons-external\" aria-hidden=\"true\"><\/i><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Na Kmetijskem in\u0161titutu Slovenije z dana\u0161njim dnem pri\u010denjamo z novim petletnim evropskim projektom Root2Res (Fenotipizacija korenin in genetsko izbolj\u0161anje kmetijskih &#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2077,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"inline_featured_image":false,"sfsi_plus_gutenberg_text_before_share":"","sfsi_plus_gutenberg_show_text_before_share":"","sfsi_plus_gutenberg_icon_type":"","sfsi_plus_gutenberg_icon_alignemt":"","sfsi_plus_gutenburg_max_per_row":"","footnotes":""},"categories":[41],"tags":[],"class_list":["post-774","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-akis-novice"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/774","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=774"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/774\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":864,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/774\/revisions\/864"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2077"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=774"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=774"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=774"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}