{"id":771,"date":"2022-07-28T11:40:05","date_gmt":"2022-07-28T10:40:05","guid":{"rendered":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/nekategorizirano\/strokovna-ekskurzija-ekoloskih-kmetov-na-bavarskem-julij-2022\/"},"modified":"2024-11-22T15:12:41","modified_gmt":"2024-11-22T14:12:41","slug":"strokovna-ekskurzija-zdeks-na-bavarskem-julij-2022","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/novice\/akis-novice\/strokovna-ekskurzija-zdeks-na-bavarskem-julij-2022\/","title":{"rendered":"Strokovna ekskurzija ekolo\u0161kih kmetov na Bavarskem, julij 2022"},"content":{"rendered":"
<\/div>\n

“Danes kmetujemo precej druga\u010de kot so nas u\u010dili na srednji kmetijski \u0161oli.”<\/em><\/p>\n

V obdobju strokovne ekskurzije z ogledom dobrih praks ekolo\u0161kega kmetovanja na Bavarskem med 5. in 6. julijem 2022 so si udele\u017eenci v organizaciji Zveze dru\u0161tev ekolo\u0161kih kmetov Slovenije ogledali 4 ekolo\u0161ke kmetije.<\/p>\n

Kmetija 1: Kmetija Bio beeren vom Franz ( Franzove bio jagode, Obing)<\/h3>\n

Na kmetiji Bio beeren vom Franz<\/i><\/a> imajo poleg nasadov jagod \u0161e nasade borovnic, malin, jabolk, namiznega grozdja \u2026 Franz Eitzinger je v Obing pri\u0161el iz Avstrije in postal na tem obmo\u010dju upravnik velike kmetije jagod s 25 ha. V za\u010detku 1990-ih pa je s padcem Berlinskega zidu in spremembo sistema\u00a0 kmetija propadla (vsi so \u0161li na velika posestva v vzhodni Nem\u010diji), sam pa je ugotovil, da mu je 2 ha zemlji\u0161\u010d povsem dovolj, \u010de se usmeri v ekolo\u0161ko pridelavo<\/strong>. Takrat je imel tudi mlado dru\u017eino. Tako ima \u0161e danes le 2 ha nasadov jagodi\u010devja ter 17 ha travnikov za govedo. Na za\u010detku je moral vse najeti, imel ni tudi nobene mehanizacije, zato mu niso verjeli in je zaradi tega moral vso zemljo najeti ter jo tudi pla\u010devati vnaprej. Trajalo je tudi 7 let, da je lahko zgradil objekte, ker je \u010dakal na dovoljenja, ker mu niso verjeli, \u010de\u0161 da ni pravi kmetovalec. Takrat je bilo vse povezano z mle\u010dno \u017eivinorejo oz. mlekom, pri poslovanju so ga spra\u0161evali glede njegovega kontingenta krav, kot nekega garanta za prihodnost kmetije.<\/p>\n

\"\"

Kmetija Bio beeren vom Franz, avtor Uro\u0161 Brankovi\u010d<\/p><\/div>\n

<\/div>\n

Sicer pa ima zemlji\u0161\u010da \u0161e danes le najeta in to od lokalne ob\u010dine, ker mu jih ne prodajo. Prav tako je \u0161e danes edini eko pridelovalec na tem obmo\u010dju, ker so vedno nanj gledali kot da je ”malo nor”.<\/p>\n

Bil je prvi eko gojitelj jagod<\/strong> na Bavarskem, pri \u010demer je Univerza v M\u00fcnchnu<\/strong> dajala prve nasvete kako gojiti. Zaradi tega je, kot pionir na tem podro\u010dju, naredil \u0161tevilne napake. Na tem obmo\u010dju je 1100 mm padavin, ve\u010dina je spomladi in jeseni in trajalo je kar nekaj \u010dasa, da so pri\u0161li s temi pogoji do kvalitetnih in zadostnih jagod, velikokrat so bile jagode majhne ali pa so bile rastline prazne. Prav tako so imeli sezone, ko so imeli zelo veliko pridelka, pa tudi sezone, ko ga ni bilo ni\u010d, kar je velik problem z vidika tr\u017eenja.<\/p>\n

Nato pa je sli\u0161al o \u010drni pokrivni foliji<\/strong> iz Italije, \u0161el je pogledati in v Padovi je kupil tudi ustrezen stroj. Od takrat imajo stabilno letino, ni\u010d problema z gnilimi koreninami, ni\u010d bolezni, ni\u010d ve\u010d \u0161okov z letino, letine so stabilne. Zdaj imajo s folijo tudi 8-10 dni bolj zgodnjo letino (obiranje), kar je zelo pomembno za trg oz. prodajo. Na ta na\u010din so re\u0161ili pridelavo jagod in pridobil je tudi zelo dober sloves. Zatem se je odlo\u010dil kupiti 1000 sadik malin, saj po zaklju\u010dku sezone jagod niso imeli ve\u010d rastlin. Na tem obmo\u010dju so zanje zelo dobro pogoji, ker nimajo gline v prsti, tla so zato lahka, voda gre skozi prsti in se ne zadr\u017euje v njej.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"

Kmetija Bio beeren vom Franz – uporaba folije, avtor Uro\u0161 Brankovi\u010d<\/p><\/div>\n

Maline<\/strong> so razmeroma lahke za gojenje, a jih je potrebno po pobiranju takoj porabiti. Zato so razvili sistem po katerem so postali znani v regiji in sicer, da ljudje pridejo in si sami naberejo maline, ter jih odnesejo domov. To je bila super re\u0161itev, ker imajo maline kratek \u010das za pobiranje in porabo. \u010ce si kot kupec nabere\u0161 jagodi\u010dje sam, je cena 50 % ni\u017eja. Promocijo so naredili med ljudmi iz Salzburga in M\u00fcnchna, ki so postali tudi glavni odjemalci, iz vasi pa je med strankami samo ena dru\u017eina. Ko so za\u010deli s pridelavo in prodajo so se ogla\u0161evali v \u010dasopisih, sedaj pa to ni ve\u010d potrebno.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"

Kmetija Bio beeren vom Franz – nasad malin, avtor Uro\u0161 Brankovi\u010d<\/p><\/div>\n

Problem pri mladih malinah je sicer, da rastejo skupaj mlade in stare rastline, pri tem pa stare lahko oku\u017eijo mlade, zato jih pri njih kompletno pore\u017eejo, nimajo pa vmesnih poletnih malin.<\/p>\n

Spomladi zmul\u010dijo travo med vrstami, kar je tudi zelo dobro gnojilo. Za rezanje rastlin sicer uporabljajo \u0161karje za \u017eivo mejo, to izvajajo 2 uri\/dan, le dokler se akumulator na \u0161karjah ne iz\u010drpa. \u010ce bi imeli streho nad rastlinami, bi morali zalivati. Pod folijo nimajo problema s plevelom, ker se zemlje segreje.<\/p>\n

Po za\u010detni pridelavi jagod so ljudje za\u010deli spra\u0161evati tudi za borovnice<\/strong>. G. Franz je \u0161el na veliko kmetijo v Burkhausen, samo malo \u010dez mejo v Avstriji, kjer vzgajajo poleg borovnic tudi same rastline borovnic. Tam so kupili 300 rastlin, leta 1999 pa so imeli \u017ee 2000 rastlin. Borovnice so zelo zanimive za otroke, pa tudi starej\u0161e, ker se jim ni treba sklanjati.<\/p>\n

Ob\u010dutijo tudi podnebne spremembe, saj so v\u010dasih dobili 1000 \u2013 1200 mm padavin, zdaj pa manj, kar je za njih dobro. Letos so tako imeli borovnice \u017ee 14 dni pred julijem.<\/p>\n

Pri nabiranju jagodi\u010devja ljudje odnesejo tisto kar odnesejo, vmes pa lahko pojedo kolikor ho\u010dejo. To ni problem pri jagodah, ker se hitro nasiti\u0161, maline pa imajo tudi nekoliko kiselkast okus kar onemogo\u010da, da bi jih pojedli pretirano. Pri borovnicah pa je problem, ker ljudje lahko veliko pojedo, zato imajo to tudi vra\u010dunano v vi\u0161ino cene.<\/p>\n

Leta 1999 so kupili 3300 velikih loncev, jih napolnili z \u017eaganjem iglavcev in kompostom, ter posadili borovnice, v loncu pa ni bilo niti grama prsti. Rezultati so bili odli\u010dni, saj je me\u0161anica \u017ee po 1-2 letih ko se je ta \u017eagovina kompostirala, za\u010delo di\u0161ati po gozdni prsti. Na ta na\u010din so rastline borovnic lo\u010dene od ostale ”zunanjih” prsti, kar zmanj\u0161uje napredovanje plevelov.<\/p>\n

Pri ameri\u0161kih borovnicah imajo poleg velikih loncev urejeno tudi namakanje. Za namakanje uporablja vodovodno vodo, ki prite\u010de od 20 km stran, a je bilo letos potrebnih le 2 dni namakanja. Zaradi korenin borovnic je potrebna voda vsaj na 2 dni, \u010de ni padavin, mora zalivati. Takega problema pa ni z jagodami in malinami.
\nZ vremenom tudi ni problema pozimi, saj so njihove borovnice zelo robustne, zdr\u017eijo do \u2013 4 C v \u010dasu brstenja, gozdne borovnice pa \u017ee pri – 1 C pomrznejo.<\/p>\n

Gnojila<\/strong> dodajajo le v zelo majhnih koli\u010dinah in ne vsako leto, kot gnojilo uporabljajo aktivno oglje. Pozimi je dodal fosfor, da je zni\u017eal Ph. Ko tega ni naredil so brsti porumeneli in odmrli. So pa dodali tudi \u017eagovino na borovnice, ki niso v loncu, in so se popravile, pa tudi plevel je bilo la\u017eje odstraniti. Ko je potrebno dodajati fosfor, ga dodajajo okrog 75 kg\/ha, zaradi ni\u017eanja Ph vrednosti. Ne potrebujejo pa dragih naprav za merjenje Ph, saj glede na bogate izku\u0161nje \u017ee na pogled in otip vidijo, ali so rastline zdrave.<\/p>\n

Na velikih planta\u017eah po svetu so rastline borovnic stare tudi 70 let, tukaj\u0161nje rastline pa so stare 23 let, vsako leto se pore\u017eejo stare rastline. Poleti je zelo te\u017eko razlikovati med poganjki rastlin razli\u010dnih starosti, se pa to zelo dobro vidi februarja ali marca, saj so novi poganjki rde\u010di. Sicer pa veja, da \u010de se \u017eile dobro vidijo na listu, je ta zdrav.<\/p>\n

Sicer pa je borovnice kupil licencirane na Nizozemskem in te se ne sme prosto razmno\u017eevati, kajti kazen je lahko tudi do 250.000 EUR.<\/p>\n

Sicer pa imajo ceno<\/strong> za borovnice 4,5 EUR za 250 g. Ob tem je v regiji tudi veliko cenej\u0161ega uvoza iz Poljske, \u010ce\u0161ke \u2026 stro\u0161ki za kmetovalce pa so se v zadnjem letu v Nem\u010diji pove\u010dali za 90 %.<\/p>\n

Gojiti so za\u010deli tudi glog<\/strong> (lat. craetegus), a ne lokalnega, ampak belgijskega, pri glogu lahko rabi\u0161 \u010disto vse od rastline (liste, stebla, cvetove …). So zelo dobro medicinsko sredstvo za srce, na svetu sicer obstaja kar cca. 90 vrst gloga. Pri tem uporabljajo efektiven mikroorganizme (ERM), pribli\u017eno 3-4 na leto, npr. ko se za\u010denja brstenje. Osnova za ERM je bila z Japonske, sedaj pa te ERM teko\u010dine delajo sami, saj \u017eelijo biti v vsem \u010dim bolj neodvisni. To teko\u010dino si pridobiva tako, da ko ima le \u0161e 30 l osnove, doda 60 l vrele vode in 2 kg sladkorja in pusti 5-6 dni ali pa namesto tega osnovi in vodi doda le sirotko.<\/p>\n

Zaposleni<\/strong>: Redno sta zaposlena samo lastnik in njegova \u017eena (prodaja izdelke, predeluje jagodi\u010dje, npr. v marmelade), ter \u0161e njihova h\u010di. Ostali so sezonski delavci (tudi iz Romunije), poleg tega pa imajo \u0161e \u0161tudente na pripravni\u0161tvu ter praktikante. Tako so imeli na primer praktikante iz Rusije, Kazahstana \u2026Letos so na\u010drtovali imeti rusko \u0161tudentko, pa je to odpadlo zaradi vojne, tako da imajo punco iz Kazahstana.<\/p>\n

Sicer je urna postavka za sezonske delavce 12,40 EUR\/uro. V Nem\u010diji lahko tuji delavci delajo do 90 dni brez vizuma za stalno zaposlitev. Obdav\u010denje za delo (zavarovanje, zdravstvo, \u2026) je 45%.
\nTudi pri \u0161tudentih je pla\u010dilo zelo razdeljeno, nekaj dobi \u0161tudentski klub (agencija), \u0161tudent pa samo 3,6 od 9 EUR\/uro, 3,6 EUR agencija, ostalo pa so zavarovanja.<\/p>\n

Sicer je bil 27 let v zdru\u017eenju DEMETER<\/strong>, zdaj pa zadnje 3 leta le v EU sistemu za ekolo\u0161ko kmetijstvo, ker je bilo v DEMETER 2.000 EUR\/ leto stro\u0161kov, ni\u010d pa ni dobi nazaj. Prav tako je so v DEMETER vztrajali, da ne sme uporabljati loncev.<\/p>\n

Kmetija 2: Ekolo\u0161ka kmetija G\u00f6ssbauer v Eurasburgu<\/h3>\n

“Danes kmetujemo precej druga\u010de kot so nas u\u010dili na srednji kmetijski \u0161oli.”<\/p>\n

Kmetija G\u00f6ssbauer<\/i><\/a> se ukvarja s pridelavo zelenjave in vzrejo koz, delujejo pa po principu solidarnostnega kmetovanja<\/strong>. Na voljo je tudi video<\/a> predstavite s kmetije.<\/p>\n

<\/div>\n
\"\"

Hlev s kozami na ekolo\u0161ki kmetiji G\u00f6ssbauer, avtorica Marija Marin\u010dek<\/p><\/div>\n

Na ekolo\u0161ki kmetiji G\u00f6ssbauer so se v\u010dasih ukvarjali s kravami dojiljami, danes pa s kozami. Kmetija je velika 20 ha travnikov, 4 ha je njiv, kjer orjejo in imajo polj\u0161\u010dine in zelenjavo, 2 ha pa je \u0161e gozda. Od tega imajo 5 ha v lasti, ostalo pa v najemu. Cena je 150 EUR\/hektar, odvisno je od lega in vrste obdelave, lastniki najetih zemlji\u0161\u010d pa so tisti, ki so opustili kmetovanje. Razlog za konkurenco pri zemlji je njena visoka cena, zato si ne morejo privo\u0161\u010diti nakupa. Kljub temu, da zaradi poplavljanja, dolo\u010dena zemlja ni najbolj\u0161a, je cena zemlji\u0161\u010da za nakup 10 EUR na m2.<\/p>\n

Delata samo zakonca Bauer (torej 2 osebi), imajo 13 krav posebne tradicionalne pasme iz te regije, 70 koz za mleko, 2 pra\u0161i\u010da in 30 koko\u0161i, glavna v prodaji pa je sedaj zelenjava.<\/p>\n

Mladi v tej regiji (in na splo\u0161no v Nem\u010diji) se no\u010dejo ukvarjati s kmetijstvo, tradicionalno pa je na tem obmo\u010dju mle\u010dna \u017eivinoreja, kar pomeni da za kmeta ni dopusta. Mleko se pobira s strani mlekarne, oni pa sedaj prodajajo tudi direktno kupcem.<\/p>\n

Kozje mleko<\/strong> se prodaja samo ekolo\u0161ko za 80 centrov, na tr\u017enici pa 1,5 eura\/0,5 l mleka. Cena za liter govejega eko mleka je 53 ali 54 centov, normalno pa 35-40 centov\/liter. Imajo tudi sve\u017ei sir in gr\u0161ke jogurte.<\/p>\n

Cene njihovih izdelkov iz mesa jagen\u010dkov so 24 evrov\/kilo, to so paketi, ki so me\u0161anici dobrih in manj dobrih kosov mesa. Za klanje imajo majhnega lokalnega mesarja, ki je le pol ure stran. Oni so pri klanju v prikolici zraven do konca in \u010deprav je za jagen\u010dke to \u0161e vedno stres, je vseeno veliko manj. Za zakol jagen\u010dka pla\u010dajo 20-25 evrov, takrat tehtajo 6-7 kilogramov.<\/p>\n

Profesionalna varianta vzreje in zakola za velike kmetije pa je, da vzame\u0161 vse 7-10 dni stare jagen\u010dke, jih odpeljejo na veliko kmetiji na meji s Franciji, kjer ostanejo 2 meseca in kjer jih nau\u010dijo piti mleko, za kar jim pla\u010dajo 4 EUR\/kg. Potem pa to meso pride nazaj v supermarkete in s tem morajo tekmovati.<\/p>\n

Vi\u0161ina podpornih subvencij za njihovo pridelavo se razlikujejo od programa do programa, a v povpre\u010dju je 400-500 evrov na hektar.<\/p>\n

Vklju\u010deni pa so v projekt oz. pobudo Community supportion action<\/strong><\/em> v okviru katere gojijo zelenjavo<\/strong>. Tu imajo skupino ljudi oz. odjemalcev, ki so zainteresirani za bolj\u0161o kakovost zelenjave oz. svoje hrane, pa tudi da spoznavajo kako in od kje pride pridelana zelenjava. Pla\u010dajo 100 evrov na mesec\/dru\u017eino (\u010de je le posameznik pa 50 evrov\/mesec), ob tem pa jih pozovejo oz. povabijo stranke, da jim pomagajo pri delu z zelenjavo, \u010demur se ti zelo radi odzovejo. V ta namen imajo 1.900 m2 velik zelenjavni vrt. Nato \u010dlani te skupine vsak teden dobijo svoj enakovredni dele\u017e zelenjave, koli\u010dina pa je odvisna od pridelka, enkrat ve\u010d, enkrat manj. Tukaj ti ljudje tudi vidijo koliko dela je potrebno za pridelavo, kako nepo\u0161ten je sistem do kmetovalcev, koliko ur dela je potrebno za posamezno zelenjavo. Vsak teden pridelek razdelijo enakovredno na udele\u017eence, trenutno imajo 50 udele\u017eenih strank (dru\u017eine ali tudi le posamezniki), kar potem pridejo iskati v petek popoldne. Vse to ni obdav\u010deno, za ta namen imajo sklenjene pogodbe, ki pokrivajo 9 mesecev in zato tudi ne rabijo izdajati ra\u010dunov.<\/p>\n

Vse skupaj pa se je za\u010delo z enim od rednih odjemalcev, ki je sicer jemal meso, a je povpra\u0161al tudi za zelenjavo. Odgovorili so pritrdilno, a da bi biti ta pridelava in odjem moralo biti v okviru \u0161ir\u0161ega sistema nabave. Vse skupaj se je nato za\u010delo izvajati leta 2020 v \u010dasu koronskega zaprtja, ko so bili ljudje tudi veseli, da so preko take nabave lahko malo pozabili na situacijo.<\/p>\n

Na kmetiji imajo prostor za pripravo, kjer se pripravijo izdelke za predajo v petek, ta prostor pa so za ponujanje oz. predajo izdelkov dali na voljo tudi ostalim okoli\u0161kim pridelovalcem, npr. kmetu s senenim govejim mlekom. S tem sicer ne zaslu\u017eijo ni\u010d, a je pomembno mre\u017eenje oz. sodelovanje, saj je tudi za njih koristno, da s ponudbo \u010dim ve\u010d izdelkov na enem mestu privabijo ve\u010d porabnikov. Prav tako so tekom delovanja sistema takega solidarnostnega kmetovanja pridobili veliko novih prijateljev, kar je neprecenljivo.<\/p>\n

Tako da ne potrebujejo ve\u010d prodajati zelenjave na tr\u017enicah, ampak vse prodajo na kmetiji. Sami tudi sestavljajo setveni na\u010drt, kar delajo v pogovoru s kupci. Imajo pa tudi sre\u010do, da je blizu M\u00fcnchen, kjer je veliko potro\u0161nikov.<\/p>\n

Vse kar sedaj po\u010dnejo je povsem drugo kar so jih u\u010dili v (kmetijski) \u0161oli, kjer so jim govorili le o specializaciji in nenehni rasti.<\/p>\n

\"\"

Na posestvu Ekolo\u0161ke kmetije G\u00f6ssbauer, avtor Uro\u0161 Brankovi\u010d<\/p><\/div>\n

S takim na\u010dinom delovanja in neodvisnostjo se lahko tudi la\u017eje odlo\u010dajo o spremembah in s tem prilagajajo razmeram, npr. da se neko leto odpovedo delu koz in imajo ve\u010d zelenjave, ali pa imajo manj zemlje v obdelavi … Negotove razmere so tudi pri odjemalcu mleka, saj je lani postavil zgornjo mejo mleka, ki jo je letos zni\u017eal \u0161e za 10 %. \u010ce pa ga pridelajo ve\u010d, ga odjemalec (mlekarna) predela v mleko v prahu, ki ga je potem kmetija dol\u017ena odkupiti za krmljenje kozjih mladi\u010dev. Tako \u017ee na\u010drtujejo, da bodo poleti pol \u017eivine prodali in ne bodo ve\u010d prodajali mleka, da bodo s tem kos rasti cen, npr. dizla.<\/p>\n

Tudi druga\u010de ne gledajo samo na tr\u017eenje oz. prodajo, ampak na dobrobit \u017eivine. Na primer glavno obdobje za razmno\u017eevanje koz pri njih je pozimi, ker so takrat bolj\u0161i zdravstveni pogoji za mladi\u010de. S tem se odpovedujejo mleku v tem obdobju, \u010deprav bi takrat lahko mleko prodajali bo veliko bolj\u0161ih cenah, ker ga primanjkuje.<\/p>\n

S takim razmi\u0161ljanjem oz. filozofijo delovanja kmetije sicer morda nimajo novega traktorja, a prav tako nimajo kreditov v banki. Sicer sta zavarovana kot kmeta, vsa zavarovanja pridejo 550 EUR\/osebo\/mesec, kar za oba skupaj znese kar 1.100 EUR\/mesec.<\/p>\n

Kmetija 3: Ekolo\u0161ka kmetije Billesbergeer (Moosinning)<\/h3>\n

Na ekolo\u0161ki kmetiji Billesbergeer<\/i><\/a> imajo na njivah \u017eita in nekaj zelenjave, 900 koko\u0161i nesnic v mobilnih mobilnih koko\u0161njakih ter nekaj drobnice. Imajo tudi samopostre\u017eno stojnico na kmetiji.<\/p>\n

\"\"

Ekolo\u0161ka kmetije Billesbergeer, avtor Uro\u0161 Brankovi\u010d<\/p><\/div>\n

Kmetija je velika 70 hektarov. Imajo predvsem stare \u017eitarice in stro\u010dnice. Vse kar pridelajo po\u0161ljejo v mlin ter prodajajo moko. Kupujejo tudi moko od ostalih eko kmetij in jo prodajajo skupaj s svojo, ker je povpra\u0161evanje ve\u010dje od njihove proizvodnje. Imajo tudi okrog 50 razli\u010dnih vrst zelenjave.<\/p>\n

G. Billesbergeer (o\u010de Amadeja Billesbergeerja): Originalno je bil tukaj tudi mlin, ki je mlel ve\u010d kot 500 let, ter do 50 let nazaj so tu mleli do 10 ton moke na leto. Razlog za zaprtje je nami\u0161ljeno bogastvo te dr\u017eave, ker se ga ni ve\u010d potrebovalo za pre\u017eivetje. V \u010dasu njegovih star\u0161ev pa\u010d ni bilo na voljo dobrin oz. hrane z vsega sveta. Po 2. svetovni vojni je bilo samo v zahodni Nem\u010diji okrog 14.600 mlinov, danes pa jih je v vsej Nem\u010diji le \u0161e 300.<\/p>\n

35 let nazaj je zgradil HE<\/strong> na mali bli\u017enji reki, ko \u0161e nih\u010de ni pri\u010dakoval pomanjkanja energije kot je danes. Proizvodnja te MHE zadostuje za 100 gospodinjstev, to je danes njegova prava pokojnina, saj ima sicer kot kmet le 400 EUR pokojnine, ob tem pa stane samo zdravstveno in druga zavarovanja 2 x toliko. V Avstriji so te pokojnine za kmete 2 \u2013 3x ve\u010dje. A to ga ne skrbi, ker je poskrbel za druge vire svojega prihodka.<\/p>\n

Za\u010del je leta 2007 z ni\u010d izku\u0161njami in ni\u010d mehanizacije. Zemlji\u0161\u010da je najel od o\u010deta, ki se sam ni ukvarjal nikoli s kmetovanjem, kmetijska zemlji\u0161\u010da je do takrat oddajal okoli\u0161ki kmetom. V \u010dasu pripravni\u0161tva je delal po pra\u0161i\u010djih farmah po Bavarski.<\/p>\n

Odlo\u010dil se je za ekolo\u0161ko kmetijstvo<\/strong> in vzel nazaj kmetijska zemlji\u0161\u010da, ki jih je o\u010de do takrat oddajal okoli\u0161ki konvencionalnim kmetom, za\u010del pa je tudi z zimskim \u0161olanjem o ekolo\u0161kem kmetovanju v mestu Landshut, kar je bilo zelo priro\u010dno, saj se je lahko \u0161olal pozimi, ko je manj dela na kmetiji.<\/p>\n

Zdaj on najema zemlji\u0161\u010da od o\u010deta, ki je \u0161e vedno lastnik. Imajo pa v tej regiji velik problem zaradi dr\u017eavne plinske politike, saj dobijo tisti, ki se odlo\u010dijo gojiti koruzo za pridobivanje energije (bio plin) velike subvencije za za\u010detne investicije. Zato je zaradi tega cena najema zemlji\u0161\u010d zelo visoka, 1.000-1.200 EUR\/hektar\/leto, kar pa si navaden kmetovalec s svojo pridelavo za hrano ljudi ne more privo\u0161\u010diti oz. morda le tisti z zelenjavo. Sam pla\u010duje 500 EUR\/ha na leto o\u010detu. Sedaj nadaljuje tudi z magistrskim \u0161tudijem ekolo\u0161kega kmetijstva.<\/p>\n

Na za\u010detku je imel le 5 glavnih kmetijskih kultur, kar mu je takrat svetoval eko svetovalec, ki ga je anga\u017eiral. A v zadnjih 14-15 letih je za\u010del delati tako kot se sam odlo\u010di. V teh 15 letih je tudi nenehno investiral in inoviral, tako da je zdaj na to\u010dki, ko ima vso opremo, ki jo potrebuje, in ni odvisen od nikogar.<\/p>\n

Skupaj imajo 72 ha zemlji\u0161\u010d, od tega 55 ha njiv, 7 ha travnikov, ostalo so gozdovi in stavbe. Od \u017eitaric imajo p\u0161enico, r\u017e, emmer (dvozrnica), piro, ove (goli oves), poleg tega \u0161e stro\u010dnice (\u010drni fi\u017eol, \u010di\u010deriko, sojo \u2026), 6-10 vrst krompirja (na 2,5 ha zemlji\u0161\u010d), ajdo … Ajda je na primer zelo dobra za kolobar, a se v Nem\u010diji ne prodaja dobro. Pomembne so tudi deteljno-travnate me\u0161anice (5-8 ha vsako leto). Ker nima veliko \u017eivali, te travinje lahko prilagaja. Imajo na primer 10-14 razli\u010dnih \u017eitaric, ki jih po\u017eanjejo vsako leto.<\/p>\n

Kolobar imajo: trava \u2013 p\u0161enica \u2013 r\u017e \u2013 pira (ni \u0161e povsem popolno), ali pa detelja \u2013 p\u0161enica proso ali oves \u2013 pira ali r\u017e \u2013 soja ali le\u010da.<\/p>\n

Ko ima krompir preve\u010d plevela z velikimi koreninami ne dajejo dosevka, ampak 3x obdelajo, da jih pore\u017eejo. \u010ce pa so dovolj zgodnji, pa se to spla\u010da re\u0161evati z dosevki. Po krompirju pride na vrsto p\u0161enica ali pira ali emmer.<\/p>\n

Gnojijo s kompostom<\/strong>, ki ga sami pripravijo. V ta namen imajo nov kompostnik iz 3 delov: 1. prostor za organske odpadke, 2. prostor za travo in deteljo in 3.prostor , kjer vse me\u0161ajo. Skupaj je kompostnik stal 70.000 EUR. Del tega je 43.000 litrski podzemni tank za odvajanje gnojnice (stal 14.000 EUR), to teko\u010dino dajejo na polja (suha leta), v mokrih letih pa na kompostni kup.<\/p>\n

\"\"

Eko kmetija Billesbergeer Hof kompostni postor, avtorica Marija Marin\u010dek.jpg<\/p><\/div>\n

Kompostiranja po stari nem\u0161ki metodi za kompostiranje se je u\u010dil od agro strokovnjaka Wittkeja, tak kompost ima 50-70 % dele\u017e lignina (slama, veje, ki jih prinese reka …), + trave in detelja + nitrogen (teko\u010dina, npr. perutninski ali kravji gnoj). Vse skupaj zme\u0161a s traktorjem, z naklada\u010dem, a samo 1 x, ker je to anaerobni kompost in ne potrebuje kisika. Letos so povrhu po\u0161pricali tudi z efektivnimi mikroorganizmi (ERM), kar sicer ni nujno potrebno, je pa potem kompost narejen hitreje in je bolj\u0161i. Wittke razlaga, da v primeru, da je pri takem kompostiranju vse narejeno pravilno, potem je za tvorbo komposta potrebnih 6-8 tednov. V tem primeru nastane kompost zelo temne barve.<\/p>\n

Pri tem se detelje, ki se uporablja za kompost, po ko\u0161nji ne sme pustiti na travniku ve\u010d kot en dan, najbolj\u0161e pa je, da se pobere \u017ee takoj, ali pa vsaj prekrije s prstjo. V nasprotnem primeru se detelja preve\u010d izsu\u0161i in je neuporabna.<\/p>\n

Na njivah p\u0161enice imajo sicer problem s pirnico, ker ima globoke in \u010dvrste korenine.
\nGlede semen posku\u0161ajo biti neodvisni in imeti \u010dim bolj lastna semena, so pa npr. lani kupili nova semena za gra\u0161ico.<\/p>\n

Leta 2008 je zgradil prvo halo, ki je bila tedaj skoraj prazna, ker ni imel dejansko nobene mehanizacije, sedaj pa \u017ee premi\u0161ljuje o gradnji \u0161e ene hale, sicer manj\u0161e. Za te gradnje in tudi nakup mehanizacije ni dobil nobenih subvencij oz. kredita, denar si je izposodil od o\u010deta. Danes mehanizacijo izposoja \u0161e dvema kmetoma.<\/p>\n

Gradijo novo su\u0161ilnico za zrnje<\/strong>, ker je imel lani problem s koli\u010dino vlage in je moral peljati na su\u0161enje, \u0161e vseeno ni bilo dobro. Letos bo tukaj za za\u010detek su\u0161il s strojem na nafto, naslednje leto pa \u017ee na toplovod na lasten les. V su\u0161ilniku se po ve\u010d nivojih zrnje tudi su\u0161i. Silosi v okviru su\u0161ilnice so neodvisno eden od drugega, a se jih po potrebi lahko tudi zdru\u017ei.<\/p>\n

Ne uporabljajo ni\u010d proti plesnim na \u017eitih, dajejo pa ”komposti” za krepitev rastlin. Prav tako uporabljajo efektivne mikroorganizme (ERM), \u010daj iz sena ter nitrifikacijske bakterije. 10-15 % slame na travnikih poberejo, ostalo pustijo.<\/p>\n

Nimajo velikih problemov s koloradskim hro\u0161\u010dem<\/strong>, vsaj ne vsako leto, kadar pa je, pa proti njemu uporabljajo NemaaZal. Pred tem so ga pobirali ro\u010dno, zdaj pa tega ne zmorejo ve\u010d, ker imajo precej ve\u010dje povr\u0161ine. Nimajo pa v pridelavi ogr\u0161\u010dice.<\/p>\n

Imajo tudi 1 \u2013 1,5 ha zelenjave<\/strong>, kjer gojijo okrog 50 vrst zelenjave. Od zelenjave imajo na primer solate, radi\u010d, \u010desen, \u010debula, .. Imajo sladki krompir, kjer mora zaradi zajcev in srn uporabljati kopreno oz. mre\u017eo. Imajo ve\u010d vrst bu\u010d, poudaril je sorto Marina di Chioggia kot zelo okusno bu\u010do.<\/p>\n

Imajo 100 ovac<\/strong>, od tega 70 samic, pasma je nem\u0161ka gorska ovca. Te so zunaj skoraj vse leto, razen 2-3 mesecev, ko tam ni zadosti hrane zanje. Ovc potrebujejo za ko\u0161njo trave na zemlji\u0161\u010dih nad reko kamor ne morejo s traktorji.<\/p>\n

Imajo tudi 900 koko\u0161i<\/strong> v premi\u010dnih (mobilnih) koko\u0161njakih. Koko\u0161i so hibrid dveh starih pasem, ena je dobra za meso, druga pa za jajca, s tem imajo dobro kombinacijo obojega. On ima samice za jajca, partner pa ima samce, na ta na\u010din se dopolnjujeta. Ima posebno hrano za 2-vrstne koko\u0161i, ki ima manj proteinov, tako da niso prete\u017eke, dobiva jo iz mlina za me\u0161anice, on pa jim tja prodaja svojo sojo. Na strehi koko\u0161njakov ima FV (fotovoltaiko), ki se uporablja za odpiranje koko\u0161njakov.<\/p>\n

Najve\u010d jajc proda na kmetiji po 50 centov, restavracijam pa proda po 40 centov, oni pa jih nato naprej prodajo po 60-70 centrov.<\/p>\n

Za koko\u0161je meso dose\u017ee ceno 9 EUR\/kg mesa (12-15 mesecev stare), dajejo pa te koko\u0161i 250 jajc\/leto, ker gre za hibrid, saj bi bilo druga\u010de tudi 350 jajc\/leto. Glede kalibracije jajc pa prodajajo mala jajca (nekoliko cenej\u0161a) in velika jajca (med M in L velikosti).<\/p>\n

Pi\u0161\u010dance oz. koko\u0161i koljejo drugje, razmi\u0161ljal je tudi o svoji mobilni klavnici, a potem bi moral poskrbeti tudi za hlajenje mesa. Poskusil je delati tudi hrano za koko\u0161i, pa je preve\u010d dela za tako majhno \u0161tevilo, to bi spla\u010dalo \u010de bi imel res veliko koko\u0161i, npr. 100.000.<\/p>\n

Krompir<\/strong> restavracijam prodaja po 1,2 evra\/kg, ostalim odjemalcem, ki ve\u010dinoma vzamejo v povpre\u010dju po 2 toni, pa za 80 centrov. Sicer pa \u010de ni nobene potrebe, krompirja ni\u010d ne \u0161kropijo, saj niso tako vezani na koli\u010dino pridelka, ne potrebujejo ogromne pridelave, kjer se potem prodaja krompir po 20-30 centrov\/kg.<\/p>\n

Mletje \u017eit je odvisno od klientov, to so ve\u010dinoma pekarne, ti ne vzamejo vse naenkrat, ampak vzamejo 2-3 tone moke na teden. Pri mlinarju ima 3 silose po 20 m3 in jih napolni po potrebi, iz tega naredijo moko enkrat na 5-6\/tednov. V za\u010detku so nalagali \u017eita direktno na beton, 2008 zgradili velik bazen, zdaj pa na kmetiji sami gradijo 3 velike silose. Dodatno poleg lastnih odkupujejo \u0161e \u017eita od prijateljev, ki so ekolo\u0161ki kmetje, ki jim ponudijo vi\u0161jo ceno.<\/p>\n

Zaposleni<\/strong> na kmetiji: Poleg njega je \u0161e ena oseba polno zaposlena, dva pripravnika in dva vajenca, imajo pa \u0161e tri mala delavna mesta, kjer jim ti zaposleni enkrat na teden pomagajo, npr. s pripravo izdelkov za stranke.<\/p>\n

O\u010de je \u0161e vedno aktiven vsako leto in pripravi 2.000 l jabol\u010dnega soka, pobira jabolka, kosi okoli stavb, pripravlja marmelade. Sadi oz. vzgaja tudi novoletne jelke, a je sedaj vreme zanje postalo \u017ee preve\u010d suho.
\nPred leti so na posestvu zgradili za 400 metrov mejice s \u0161tevilnimi grmovji, kar je zato\u010di\u0161\u010de za ptice, koristne organizme \u2026<\/p>\n

Obmo\u010dje 1 ha ob hi\u0161i ni del kmetije, kjer se ne sme pridelovati za prodajo, lahko pa vzamejo ta jabolka, naredijo sok in ga prodajo. Tu imajo 60 razli\u010dnih vrst dreves: razli\u010dno sadje, orehi, le\u0161niki \u2026 Najbolj pomembna so drevesa jabolk in kutine. In imajo tudi 60 vrst jagodi\u010devja, iz katerih o\u010de letno naredi 200-300 kozarcev marmelade, ki se jih brezpla\u010dno razdeli.<\/p>\n

Obmo\u010dja ohranjene narave so pomemba na kmetiji (s 40 ha zemlji\u0161\u010d) kot varovalo proti eroziji, proti su\u0161i\u2026\u010deprav so dostikrat neprakti\u010dna za obdelavo.<\/p>\n

Amade je bil 12 let edini eko kmet na obmo\u010dju, sedaj pa so \u0161e 3 dodatno, ki so se preusmerili v zadnjih letih.<\/p>\n

Kmetija 4: Ekolo\u0161ka kmetija oz. podjetje Land.luft (Rossbach)<\/h3>\n

Na kmetiji<\/i><\/a> vzgajajo govedo in pra\u0161i\u010de<\/strong>, imajo zakol na pa\u0161niku in lastno predelavo na kmetiji ter tudi restavracijo in veliko trgovino s svojimi izdelki ter izdelki drugih ekolo\u0161kih (okoli\u0161kih) kmetij.<\/p>\n

Na voljo je tudi VIDEO<\/a> predstavitev podjetja ter oddaja<\/a> o podjetju (v nem\u0161\u010dini).<\/p>\n

\"\"

Eko kmetija oz. podjetje Land.luft, avtorica Marija Marin\u010dek<\/p><\/div>\n

Podjetje obstaja od leta 2016, prej je bila na tej lokaciji opu\u0161\u010dena kmetija, okoli\u0161ki kmetje pa so obdelovali njeno zemljo. Za\u010detnik oz. pobudnik podjetja je velik gradbeni podjetnik, ki ga je motil dolg transport \u017eivine za \u017eivila, ki so jih imeli v tem podjetju v svoji kantini. V celotnem tem podjetju je trenutno sicer 7.700 zaposlenih, imajo pa okrog 1 milijarde EUR letnega prometa. Imajo 44 ha obdelovalnih povr\u0161in v enem kosu, vse skupaj pa je 113 ha, ostalo imajo 20 km stran (p\u0161enica, trikala, bob …) Za govedo imajo na drugi enoti travinjo za krmljenje, ne uporabljajo pa mo\u010dnih krmil. Ves proces glede svinj in goveda poteka na kmetiji, vse poteka skozi celo leto na prostem.<\/p>\n

Imajo 800 pra\u0161i\u010dev<\/strong> (od malih do odraslih svinj), delajo pa ve s starimi avtohtonimi pasmami, ena je \u0161vabska pasma, druga Schwaiz, s tretjo pasmo pa jih oplodijo. S tem, ko imajo ve\u010d pasem
\nzagotavljajo zdravje, da imajo dolgo \u017eivljenje, da imajo dobro meso in da imajo dobre materinske navade.<\/p>\n

V Nem\u010diji je z zakonodajo dolo\u010deno kako je treba skrbeti za \u017eivino, trenutno imajo v skladu s tem \u0161e za\u010dasno dovoljenje.<\/p>\n

Odprta zemlji\u0161\u010da s pra\u0161i\u010di imajo kot prvo linijo za\u0161\u010dite ograjo, ki je podzemno podkopana 0,5 m globoko zaradi stikov s divjimi svinjami, nato je \u0161e 2 metra vmesnega pasu zaradi prepre\u010ditve stika s \u010dlovekom in divjimi \u017eivalmi (zaradi prenosa bolezni \u2026).<\/p>\n

Imajo 56 plemenskih svinj, te so po skupinah z 6-7 \u017eivalmi v skupaj 8 skupinah.<\/p>\n

Za pa\u0161o pra\u0161i\u010dje skupine vedno uporabljajo eno stran pa\u0161nika, potem pa jo prestavijo na drugo stran, vsako mesto je zasedano za 3 tedne, medtem pa je druga stran prosta, da se npr. rastlinje obnovi. \u010ce temperatua presega 28 C jim dodajajo vodo, da se lahko pra\u0161i\u010di namakajo, sicer pa \u017eivali same i\u0161\u010dejo senco.<\/p>\n

Za za\u0161\u010dito \u017eivali imajo ”glamping” hi\u0161ke<\/strong>, ki so njihova inovacija, streha je zaradi izolacije narejena po principu sendvi\u010da, tla pa so iz lesa in sekancev. Tudi \u010de je zunaj 18-20 C, je v hi\u0161ki 6-8 C nad nulo. Napajalniki so spodaj ogrevani, tako da imajo napajanje z vodo urejeno celo leto, tudi ko temperature padajo pod 0 C.<\/p>\n

Tudi pozimi je za pujske pomembno kaj dobijo za hrano, zato sami me\u0161ajo oz. pripravljajo me\u0161anico za hrano.<\/p>\n

Vsi mo\u0161ki pujsi so kastrirani pri 3. dnevu, potem pa se vrnejo mami. Sami izvedejo ves postopek kastriranja, saj so za to usposobljeni oz. izobra\u017eeni.<\/p>\n

Na leglo je sicer 11-12 pujskov, izgube so zelo majhne (pod 0,75 pujska), tudi zaradi tega ker imajo urejeno, da svinje le\u017eijo po\u0161evno in ne morejo pole\u017eati pujskov. Vse svinje in pujski so cepljene na osnovne bolezni. A \u010de pri svinjah ne odkrijejo oku\u017ebe, dobro premislijo glede cepljenja, ker je drago, v nasprotnem primeru pa jo zakoljejo.<\/p>\n

Sicer pa so najstarej\u0161e svinje, ki jih imajo, stare 6 let (prvotno leglo), tu sta \u0161e dve svinji od prvotnih 6-ih, zdaj so v svojem 12. ciklusu, v ve\u010djih obratih pa jih po navadi zakoljejo \u017ee po 4. ciklusu. Sicer pa so pujski stari 7 mesecev (poleti) oz. 8 mesecev (pozimi) ko jih zakoljejo.<\/p>\n

Na pa\u0161niki pred pitanci vedno spomladi pride govedo, da oni popasejo travnik preden pridejo pra\u0161i\u010di. Ko je 7 mesecev pa\u0161e za pra\u0161i\u010de mimo, pridejo in poravnanju ter posejejo pa\u0161nike, kolikor je treba. \u010ce pa \u0161e kaj trave ostane, jo pokosijo in pospravijo, odvisno je od leta (npr. od padavin).<\/p>\n

Glede obte\u017ebe sta na voljo dva sistema, oni uporabljajo 2. sistem.<\/p>\n

Svinje pitajo 2 x na dan, pujski pa lahko jedi kolikor \u017eelijo (v \u010dasu pred zakolom). Me\u0161anico za krmljenje sami me\u0161ajo, sestavine pa so naslednje: 1. p\u0161enica, tritikala, je\u010dmen, 2. grah, bob \u2026 3. minerali (dokupijo). Imajo silose za 420 ton krmil. Koli\u010dina krmljenja je zelo odvisna od letnega \u010dasa, od posamezne svinje oz. pujska, od temperature … Ne \u017eelijo pa krmiti s sojo ali koruzo zaradi vpliva na ma\u0161\u010dobe, saj \u017eelijo imeti npr. belo ma\u0161\u010dobo. V me\u0161anici je najve\u010d 30 % beljakovinske komponente. Ta me\u0161anica je enaka, kot \u010de bi jih imeli v hlevu, a za isto te\u017eo traja krmljenje 2 meseca dlje kot pri konvencionalni vzreji. Glede koli\u010dine krmljenja imajo vse izra\u010dunano, tako dajejo svinjam 7,2 do 7,5 kg me\u0161anice na dan\/svinjo, pri pujskih pa te koli\u010dine ne izra\u010dunavajo, ampak to delajo po izku\u0161njah in glede na to dajejo dolo\u010deno koli\u010dino krmila skupini pra\u0161i\u010dev.<\/p>\n

Kvaliteto svoje vzreje zagotavljajo s tem, da imajo kontrolo na ve\u010d nivojih, tako imajo hi\u0161nega veterinarja in tudi zunanjega veterinarja, da pri \u017eivalih pregleda \u017eelezo, svinec in cink, enako kot pri \u010dloveku. Skupaj z njimi delajo tudi krmne me\u0161anice, to po navadi delajo 2-3 x letno spremembe glede na analize in kakovost krme.<\/p>\n

Njihova najpomembnej\u0161a filozofija je, da prepre\u010dijo vsakr\u0161no nepotrebno trpljenje oz. stres za \u017eivali, iz \u010desar izhaja tudi, da \u017eivali ne preva\u017eajo, ne izven kmetije ne po kmetiji sami. Zato so razvili model mobilne klavnice<\/strong>. Po celi kmetiji imajo 7 lokacij z elektri\u010dno to\u010dko, da lahko priklju\u010dijo mobilno klavnico, zraven sta vedno 2 veterinarja oz. klavca.\u00a0V ta namen imajo tudi avtomat za hranjenje, ki ga vedno prestavljajo, da se izognejo, da bi se ves gnoj nabral le na enem mestu, pa tudi da se ga pujski navadijo, da ga i\u0161\u010dejo in nimajo stresa ob zakolu, ko ta avtomat pred njih postavijo kot del mobilne klavnic pred njihovim zakolom.<\/p>\n

Avgusta 2021 je bila sprejeta uredba v EU, ki pravi, da je v vseh dr\u017eavah \u010dlanicah mo\u017eno klati na kmetiji, a potem si vse dr\u017eave izvajanje oz. uvajanje te uredbe tolma\u010dijo po svoje. Zakonodaja samo priporo\u010da, da so pujsi med zakolom sami, ampak to zaradi varnosti ljudi.<\/p>\n

Vsak postopke z \u017eivali (zakol, kastracija) gledajo skozi o\u010di \u017eivali, pa tudi, da je za ljudi stres \u010dim manj\u0161i. Zato \u017eivali ne ubijejo, \u010de ona same ne pride na mesto zakola (v mobilni klavnici).<\/p>\n

Pri zakolu gredo pujski od 3-eh mam-svinj skupaj (30-33 pujskov), da so vsi skupaj na eni \u010dredinki v velikosti 1 ha in jih potem vse skupaj tudi zakoljejo.
\nNa zunanji strani mobilne klavnice je avtomat za krmljenje, vsi pra\u0161i\u010di so zunaj, potem pa enega za drugim zmamijo v omamljenje in zakol. Notri pa pridejo tudi zato, ker so pra\u0161i\u010di tako kot ljudje zelo radovedni.<\/p>\n

Ko se odlo\u010dijo za klanje, pride en dan prej veterinar do skupine in pogleda vse \u017eivali, \u010de so v redu. Avtomat daje v odprtino slamo, ekipa pa pripelje krmila, da jim \u017eivali sledijo zaradi hranjenja.<\/p>\n

Tudi sami so bili presene\u010deni, da pra\u0161i\u010di med postopkom klanja mirno jedo in tako pujsek sam pride do veterinarja. Najprej ga zagrabijo za glavo, nato za telo in srce (2x omamijo z elektro \u0161okom). Med tem pa ostali pra\u0161i\u010di nadaljujejo s hranjenjem. Ugotovili so, da so pujsi na ta na\u010din zelo mirni, ker so vsi skupaj, pa tudi ker je vse zelo tiho.
\nOd omamljenja do zakola in razkrvavitve traja le 10 sekund, v pol ure pa imajo 7-8 pra\u0161i\u010de zaklanih in obe\u0161enih. Od zakola do razseka in o\u010di\u0161\u010denja pa je 1 uro \u010dasa.<\/p>\n

Pri zakolu krave oz. goveda je malo druga\u010de, ker krave pripeljejo do lokacije za zakol, a je podobna filozofija, saj vse \u0161e vedno poteka na sami kmetiji, kjer se govedo po\u010duti doma\u010de.<\/p>\n

Vse opravita dva mesarja, od katerih vsak dela svojo nalogo. Princip s hranjenjem in ti\u0161ino je tudi tu enak. Imata \u010dasa 60 sekund za ves postopek, trenutno pa traja 42-46 sekund od za\u010detka do izpustitve krvi.<\/p>\n

Za zakol pra\u0161i\u010dev so edini tak mobilni obrat v Nem\u010diji, za zakol goveda pa so \u0161e druga podjetja po Nem\u010diji, a tudi ta morajo imeti zraven tudi obrat za razsek. Cena mobilne klavnice za pra\u0161i\u010de pa je bila 50.000 EUR. Za enkrat te storitve ne nudijo \u0161e drugim kmetom, prihaja pa veliko zainteresiranih na ogled, zato razmi\u0161ljajo o patentiranju takega modela klavnice.<\/p>\n

V razkosevalnici, ki jo imajo ob glavnih objektih kmetije, pra\u0161i\u010da najprej o\u010distijo, vzamejo \u010dreva, odstranijo dlake in lase … 1 uro po zakolu so kosi obe\u0161eni in veterinar pritisne \u017eig o ustreznosti in vse je pripravljeno. Vsi kosi pa morajo biti tudi ohlajeni. 2 uri po razkosanju gre vse meso \u017ee v predelavo (npr. klobase) na topel in hladen na\u010din. Na tak na\u010din lahko uporabijo \u010dim manj konzervansov. Le tisto, kar bo za cele kose, lo\u010dijo od kosti naslednji dan, kar pa je za predelavo, gre v postopek \u017ee isti dan.<\/p>\n

Njihov princip delovanja oz. tr\u017eenja je tak, da vsi porabniki sporo\u010dijo svoja naro\u010dila do srede v predhodnem tednu (trgovine, restavracije, ..). Tako v \u010detrtek poznajo plan naro\u010danja in s tem tudi plan zakola, koliko mesa in kateri izdelki. Ne ubijajo \u017eivali, \u010de nimajo \u017ee naro\u010deno, na tak na\u010din pa je meso tudi vse vedno sve\u017ee. 2 x teden koljejo pra\u0161i\u010de in 1xteden govedo, vmes pa preva\u017eajo izdelke v kantine, restavracije, .. po vsej Nem\u010diji. Cena na enoten paket mesnih izdelkov je med 18 in 20 evri.
\nInformiranje in ozave\u0161\u010danje mo\u017enih kupcev ter sporo\u010danje svoje filozofije delovanja jim vzame veliko \u010dasa.<\/p>\n

Na kmetiji oz. v podjetju imajo 16 polno zaposlenih in 10 delno zaposlenih (mala delavna mesta), od polno zaposlenih pa 3 na kmetiji, 5 v mesarstvu, 5 v gastronomiji (restavracija na kmetiji), 1 \u0161ofer, 2x pakiranje, logistika, internet prodaja, 1 za razva\u017eanje mesa s hladilnikom.<\/p>\n

Letno imajo okrog 20 kontrol in to tudi potem, ko so \u017ee ob za\u010detku uredili vse postopke in dovoljenja. Med temi kontrolami je npr. 4x letno kontrola za kvaliteto vode.<\/p>\n

Na kmetiji imajo v starem hlevu urejeno veliko trgovino z ekolo\u0161kimi izdelki, tukaj imajo okrog 300 svojih mesnih izdelkov, ostali produkti (npr. marmelade, vina, sokovi, ..) pa so z drugih ekolo\u0161kih kmetij v bli\u017eini.<\/p>\n

Na kmetiji oz. podjetju imajo vedno zelo veliko tudi praktikantov in to za razli\u010dna podro\u010dja (kmetovanje, mesarji, gastronomija \u2026).<\/p>\n

Avtor prispevka: Zveza dru\u0161tev za ekolo\u0161ko kmetovanje (ZDEKS)<\/p>\n

Strokovno ekskurzijo je podprla Mre\u017ea za pode\u017eelje (Tehni\u010dna pomo\u010d PRP 2014-2020).<\/p>\n

 <\/p>\n

Klju\u010dne besede: ekolo\u0161ko kmetovanje, M11, Nem\u010dija<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

“Danes kmetujemo precej druga\u010de kot so nas u\u010dili na srednji kmetijski \u0161oli.” V obdobju strokovne ekskurzije z ogledom dobrih praks …<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2067,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"inline_featured_image":false,"sfsi_plus_gutenberg_text_before_share":"","sfsi_plus_gutenberg_show_text_before_share":"","sfsi_plus_gutenberg_icon_type":"","sfsi_plus_gutenberg_icon_alignemt":"","sfsi_plus_gutenburg_max_per_row":"","footnotes":""},"categories":[41],"tags":[],"class_list":["post-771","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-akis-novice"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/771","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=771"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/771\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":861,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/771\/revisions\/861"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2067"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=771"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=771"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/skp.si\/portal-znanja\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=771"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}